VSL sklep II Ip 3654/2007

Jedro

V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005, ki je postala pravnomočna dne 21.6.2006 (1. odst. 17. čl. ZIZ). V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku. Iz navedenega torej izhaja, da je dolžnik na podlagi izvršilnega naslova upniku dolžan plačati glavnico oziroma stroške pravdnega in izvršilnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dneva plačila, v zvezi s čimer pritožbeno sodišče opozarja, da njihov tek ni bil nikakor omejen - niti z dosegom višine glavnice, niti do 1.1.2002. Upoštevaje navedeno zato pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje s 1. točko izpodbijanega sklepa nezakonito poseglo v izvršilni naslov - pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005, ter upniku prisodilo manj, kot mu gre na podlagi le-tega. Kot že rečeno je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete uzakonjene v določbi 17. člena ZIZ). To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora izvršilno sodišče upoštevati, da zamudne obresti od posameznih zneskov izterjevane glavnice in stroškov postopkov prenehajo teči šele z dnem plačila - tako je namreč povsem jasno določeno v pravnomočnem izvršilnem naslovu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005 postala pravnomočna po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 - Višje sodišče v Ljubljani je namreč s sodbo z dne 21.6.2006 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer ni omejilo teka zakonskih zamudnih obresti v smislu 376. čl. Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami) in v zvezi s citirano odločbo Ustavnega sodišča.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da se zavrne ugovor tudi v delu, ki se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem upnik terja zakonite zamudne obresti od zneska 9,408.219,10 SIT od 2.1.2002 dalje ter od zneska 110.807,00 SIT od 2.1.2002 dalje do plačila ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo in postopek v tem delu ustavilo, v 2. točki izreka je v zavrnilo dolžnikov ugovor v preostalem delu, v 3. točki izreka pa je zaradi umika predloga izvršbo ustavilo za dne 25.5.2007 plačanih 16.463,67 EUR.

Zoper 1. točko izreka sklepa se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje upnik in navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno ustavilo tek obresti iz razloga, ker je nastalo obligacijsko razmerje pred začetkom veljavnosti Obligacijskega zakonika dne 1.1.2002 kot tudi zaradi dejstva, da so dne 22.5.2007 pričele veljati spremembe Obligacijskega zakonika, ki črtajo 376. čl. OZ. Ta je določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Tako je doseženo stališče, da se tek obresti pri dosegu dvakratne vrednosti prekine le pri pogodbenih obrestih in ne tudi pri zakonitih zamudnih obrestih. Glede na to, da je bil 376. čl. OZ črtan še pred odločitvijo sodišča, je očitno, da je sodišče določbe OZ uporabilo napačno, saj bi bilo potrebno dopustiti obrestovanje po zakoniti obrestni meri zaradi zamude tudi za obdobje od 2.1.2002 do 23.5.2007, oziroma bi moralo sodišče dovoliti obrestovanje zaradi zamude vsaj za obdobje tudi od dne 23.5.2007 dalje.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 s spremembami) - v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/98 s spremembami) - v nadaljevanju: ZIZ.

V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005, ki je postala pravnomočna dne 21.6.2006 (1. odst. 17. čl. ZIZ). V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku.

Z izvršilnim naslovom je v 1. točki izreka določeno, da ostaneta v veljavi tudi 1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 19.6.1996, s katerima je bila dolžniku naložena poravnava glavnice v znesku 9,408.219,10 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.1.1995 do dneva plačila in stroški izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do dneva plačila, stroški upnika pa odmerjeni na 110.807,00 SIT. Z 2. točko izreka izvršilnega naslova pa je bilo toženi stranki (v predmetnem postopku je to dolžnik) naloženo povračilo nadaljnjih stroškov postopka tožeči stranki (v predmetnem postopku je to upnik) v višini 1,132.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.2005 dalje do plačila. Iz navedenega torej izhaja, da je dolžnik na podlagi izvršilnega naslova upniku dolžan plačati glavnico oziroma stroške pravdnega in izvršilnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dneva plačila, v zvezi s čimer pritožbeno sodišče opozarja, da njihov tek ni bil nikakor omejen - niti z dosegom višine glavnice, niti do 1.1.2002. Upoštevaje navedeno zato pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje s 1. točko izpodbijanega sklepa nezakonito poseglo v izvršilni naslov - pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005, ter upniku prisodilo manj, kot mu gre na podlagi le-tega. Kot že rečeno je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete uzakonjene v določbi 17. člena ZIZ). To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora izvršilno sodišče upoštevati, da zamudne obresti od posameznih zneskov izterjevane glavnice in stroškov postopkov prenehajo teči šele z dnem plačila - tako je namreč povsem jasno določeno v pravnomočnem izvršilnem naslovu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.6.2005 postala pravnomočna po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 - Višje sodišče v Ljubljani je namreč s sodbo z dne 21.6.2006 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer ni omejilo teka zakonskih zamudnih obresti v smislu 376. čl. Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami) in v zvezi s citirano odločbo Ustavnega sodišča.

Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, v zvezi s 358. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka spremenilo tako, da je ugovor dolžnika zavrnilo tudi v delu, ki se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti. S tem v zvezi pritožbeno sodišče še dodaja, da bo navedeno potrebno upoštevati v nadaljevanju izvršilnega postopka, in sicer v fazi oprave izvršbe pri izračunu obveznosti, za katere se izvršba še nadaljuje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 3116/2007
• VSL sklep I Ip 383/2008
• VSL sklep I Ip 3796/2007