VSL sklep I Ip 3208/2007

Jedro

Presoja vprašanja, ali je tretji verjetno izkazal, da ima na nepremičnini kot predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje, je bila v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega, saj bi sodišče prve stopnje, če bi presodilo, da pravica ni verjetno izkazana, na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjega iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljen in tretji ne bi imel podlage za začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Tako se predlog tretjega za odlog izvršbe preizkuša le še glede obstoja pogojev iz 73. člena ZIZ, torej 1) ali je tretji zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, in 2) ali je tretji obstoj svoje pravice na nepremičnini izkazal s takšno stopnjo verjetnosti, da ni treba izkazati verjetnosti obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (prvi odstavek 73. člena ZIZ), ali pa je obstoj pravice izkazal z manjšo stopnjo verjetnosti in mora zato izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

 

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tretjega M. d.o.o., in izvršbo na nepremičnini parc. št. 00, vl. št. 00 k.o. B. odložilo do pravnomočne odločitve o tožbi tretjega zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe na navedeni nepremičnini.

Proti sklepu sta se pravočasno pritožila upnik in dolžnik M. P.. Upnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in uveljavlja, da bi mu moralo sodišče prve stopnje predlog tretjega poslati v odgovor ali vsaj odgovoriti na njegove navedbe, ki jih je podal v ugovoru zoper predlog za odlog izvršbe tretjega. Razlaga nepravilnost stališča prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je tretji izkazal obstoj lastninske pravice na obravnavani nepremičnini s kupoprodajno pogodbo, sklenjeno v notarski obliki, ki naj bi bila sklenjena pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka. Uveljavlja, da se pravica na nepremičnini, ki je vknjižena v zemljiški knjigi, izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom oziroma s podatki zemljiške knjige. Tretji ni postal lastnik predmetnih nepremičnin. Sodišču prve stopnje očita odstop od uveljavljene sodne prakse, pri čemer se sklicuje na tri sklepe višjih sodišč. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Priglaša pritožbene stroške.

Dolžnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tretji naslovnemu sodišču predlagal odlog izvršbe po določbi 73. člena ZIZ-A, čeprav bi se skladno z drugim odstavkom 122. člena ZIZ-A moral opreti na določbo 73. člena ZIZ, saj je bil predlog za izvršbo v predmetni izvršilni zadevi vložen še pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-A). Sodišče je prekoračilo predlog tretjega, ko je samo, brez predloga tretjega, ugotavljalo, ali so za predlagani odlog izvršbe podani vsi zahtevani pogoji. Navaja, da kupoprodajna pogodba, sklenjena v notarski obliki, nikoli ni stopila v veljavo, ker ni bil izpolnjen v njej naveden pogoj. Poleg tega tretji tudi ni vpisal lastninske pravice v zemljiški knjigi. Meni, da tretji ni z ničemer izkazal verjetnosti, da bo s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, saj kupoprodajna pogodba nikoli ni stopila v veljavo in ima zato tretji le pravico zahtevati vračilo kupnine, ki jo je dolžniku kot prodajalcu izročil. Sklicevanje na dejstvo, da naj bi imel tretji že vrsto let posest na predmetni nepremičnini, ne more bistveno vplivati na odločitev naslovnega sodišča glede odloga izvršbe, saj je taka posest tretjega brez pravne podlage in nezakonita. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tretjega za odlog izvršbe zavrne, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Dolžnik M. P. je odgovoril na pritožbo upnika in se z njo v celoti strinja ter priglaša stroške odgovora na pritožbo, prav tako je tudi upnik odgovoril na pritožbo dolžnika, stroškov odgovora pa ni priglasil. Tretji je odgovoril na obe pritožbi in ju zavrača, stroškov odgovora na pritožbo pa ni priglasil.

Pritožbi sta utemeljeni.

Višje sodišče najprej ugotavlja, da je tretji vložil dva predloga za odlog izvršbe, prvega z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 16. 10. 2006, drugega pa z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 10. 1. 2007. V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni navedlo, na kateri predlog se odločitev nanaša, iz povzetka vsebine predloga, o katerem je odločalo, pa je razvidno, da je, brez predloga tretjega, združilo vsebini obeh predlogov in odločilo kot o enem predlogu za odlog izvršbe. Sodišče bi moralo odločati o vsakem predlogu posebej, odločanje o dveh predlogih bi lahko združilo le na predlog tretjega, vendar je kršitev relativna in je pritožnika ne uveljavljata, zato sama po sebi ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Prav pa ima upnik, ko v pritožbi uveljavlja, da bi mu moralo sodišče predlog tretjega za odlog izvršbe poslati v odgovor. Iz podatkov v spisu sicer ni razvidno, kdaj je bil predlog za odlog izvršbe z dne 16. 10. 2006 vročen upniku in dolžniku, očitno pa sta bila s to vlogo seznanjena, saj sta podala odgovora, upnik z vlogo z dne 2. 11. 2006, dolžnik M. P. pa z vlogo z dne 3. 11. 2006. V spisu pa ni dokaza o tem, da bi bila upnik in dolžnik seznanjena tudi s predlogom tretjega za odlog izvršbe z dne 10. 1. 2007, pri čemer je iz zaznamka na tej vlogi razvidno, da je bila v spis vloga vložena dne 15. 2. 2007, dne 23. 2. 2007 pa je sodišče že izdalo izpodbijani sklep. Če je že sodišče predloga za odlog izvršbe obravnavalo kot eno vlogo, bi moralo postopati tako, da bi dalo strankama možnost izjaviti se o predlogu kot celoti. Ker tega ni storilo, je kršilo pravico strank do izjave (5. člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), torej je bila z nezakonitim postopanjem sodišča strankama odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. To pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zaradi navedene kršitve, na katero je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti, je treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje bistveno kršitev določb postopka, na katero je opozorjeno, odpravilo. Ne glede na to, da je sklep razveljavljen zaradi bistvene kršitve določb postopka, višje sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se tičejo izkaza obstoja pravice tretjega na obravnavani nepremičnini, pojasnjuje, da v tej fazi postopka ni mogoče več presojati, ali je tretji verjetno izkazal, da ima na nepremičnini kot predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje (o tem bo odločeno v pravdnem postopku ob vloženi tožbi na nedopustnost izvršbe na nepremičnino). Presoja tega vprašanja je bila v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega, saj bi sodišče prve stopnje, če bi presodilo, da pravica ni verjetno izkazana, na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjega iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljen in tretji ne bi imel podlage za začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Tako se predlog tretjega za odlog izvršbe preizkuša le še glede obstoja pogojev iz 73. člena ZIZ, torej 1) ali je tretji zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, in 2) ali je tretji obstoj svoje pravice na nepremičnini izkazal s takšno stopnjo verjetnosti, da ni treba izkazati verjetnosti obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (prvi odstavek 73. člena ZIZ), ali pa je obstoj pravice izkazal z manjšo stopnjo verjetnosti in mora zato izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ). O obstoju navedenih pogojev bo sodišče prve stopnje ponovno presodilo, ko bo dalo strankama možnost izjave o celotnem predlogu tretjega za odlog izvršbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 1046/2005
• VSL sklep I Ip 1793/2008
• VSK sklep I Ip 572/2007