VSL sklep II Ip 2715/2007

Jedro

V kolikor pa gre za pridobitev lastninske pravice na delu določene parcele, je sicer to lahko predmet prodajne pogodbe, vendar je pridobitev lastninske pravice mogoča šele, ko se odmeri nova parcela ali ko se na obstoječi parceli določi solastniški delež, ki ustreza kupljenemu delu.

 

Izrek

Pritožba se v delu, kolikor se nanaša na točko 1. a) izpodbijanega sklepa zavrne in se sklep v tem delu potrdi. V ostalem delu (izrek sklepa 1. b) pa se pritožba zavrže.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvi točki sklepa sklenilo, da se ugovoru dolžnika ugodi in se sklep o izvršbi, z dne 9.9.2004 razveljavi, upniku pa naložilo, da mora v roku 8 dni predlog za izvršbo dopolniti tako, da predloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. V drugi točki je sklenilo, da se dolžnika J. J. oprosti plačila sodnih taks, predlog dolžnika za oprostitev plačila ostalih stroškov postopka pa je zavrnilo.

Zoper prvo točko sklepa se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožil upnik, ki predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnika zavrne in obdrži v veljavi sklep o izvršbi z dne 9.9.2004 ali podrejeno, sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča, da sta parceli št. 1165/33 in 1165/1 vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v K. pri vl. št. 1106, k.o. S. sicer pravilna, vendar dolžnik ni kupil navedenih dveh parcel v celoti in se zgolj na podlagi kupoprodajne pogodbe ne more vpisati v zemljiško knjigo. V II. čl. KP z dne 19.12.1995 je določeno, kaj je predmet pogodbe, iz drugega odstavka istega člena pa tudi izhaja, da nepremičnine prodajalca niso geodetsko odmerjene, zato se je prodajalec v VIII. čl. zavezal, da bo dovolil geodetko odmero in po izvedeni geodetki odmeri dovolil vknjižbo lastninske pravice na ime kupca (dolžnika). Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 4.4.2007 je tudi razvidno, da se nobena parcela v vl. št. 1106 k.o. S. ne ujema s predmetom Kupoprodajne pogodbe, zemljiškoknjižno stanje še ni urejeno in usklajeno s pogodbo, zato dolžnik lastninske pravice ne more vknjižiti na svoje ime. Ugovor dolžnika ni utemeljen, saj je terjatev pravnomočno ugotovljena, tako v tem izvršilnem postopku kot v sporazumu o zastavni pravici z dne 19.1.1996. Iz sporazuma je določeno tudi sredstvo izvršbe, in sicer nepremičnina opredeljena v izvršilnem predlogu, iz zemljiškoknjižnega izpiska pa je razvidno, da je poslovna stavba, pa dvorišče. Upnik je opravil tudi poizvedbe pri stečajnem upravitelju prodajalca, pri čemer je bilo ugotovljeno, da bo vpis lastninske pravice možen šele po izdaji dovolila, ki se bo glasilo na idealne solastne deleže in pridobitvi soglasja stečajnega senata k izdanemu dovolilu. Glede na to, da se stanje po kupoprodajni pogodbi ne ujema s stanjem nepremičnine v A-listu zemljiške knjige, niso podani pogoji, da bi upnik v skladu z 168. čl. ZIZ zahteval s tožbo vpis lastninske pravice na dolžnika. Upnik tudi prilaga listino, ki ni primerna za vpis v zemljiško knjigo, to je overjeno kopijo izvirnika kupoprodajne pogodbe, izvirnik pa se hrani pri upniku zaradi pridobljene zastavne pravice. Sodišče je zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer 3. odst. 168. čl. ZIZ, saj bi moralo, glede na to, da nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo uporabiti 211. čl. ZIZ v zvezi z 2. odst. 168. čl. ZIZ.

Pritožba je bila v vročena dolžniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru navaja, da upnik še vedno ni predložil primerne listine v izvirniku, kar potrjuje tudi sam upnik na tretji strani pritožbe. Prav tako upnik še vedno predlaga uporabo 211. čl. ZIZ, čeprav na drugi strani pritožbe sam ugotavlja, da je ugotovitev sodišča, da je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, pravilna. Predlaga zavrnitev pritožbe in "vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo, ki naj izvršilni postopek zavrže in ustavi".

Pritožba zoper točko 1. a) ni utemeljena, zoper točko 1. b) pa ni dovoljena.

Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je le-to sprva dovolilo predlagano izvršbo na v izvršilnem predlogu navedeno nepremičnino, in sicer v skladu z določbami 211. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIZ), saj je štelo, da gre za nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. Na podlagi dolžnikovega ugovora je nato sklep o izvršbi razveljavilo, saj je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da je na parc. št. 1165/33 in 116571, pri vl. št. 1106 k.o. S., vpisana lastninska pravica na T. K. - družbena lastnina. Upnika je v skladu s 3. odst. 168. čl. ZIZ pozvalo na predložitev listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, saj je upnik predlogu predložil le fotokopijo kupoprodajne pogodbe, ki pa bi morala biti kot zasebna listina v skladu z 2. ost. 142. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) priložena v izvirniku. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je še navedlo, da bo sicer predlog za izvršbo kot nepopoln zavrglo, v kolikor pa upnik nima listine primerne za vpis v zemljiško knjigo, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.

Upnik je v pritožbi navedel, da se pritožuje zoper prvo točko izreka. Kar zadeva del izreka pod točko 1. b), s katero je prvostopno sodišče upnika pozvalo na dopolnitev predloga, pritožbeno sodišče ugotavlja, da zoper navedeno odločitev pritožba ni dovoljena. Gre namreč za sklep procesnega vodstva, zoper katerega pa v skladu z 3. odst. 270. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni pritožbe oziroma v skladu z 4. odst. 298. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ni posebne pritožbe. Dovoljena pa je pritožba zoper morebitni sklep, s katerim bi sodišče prve stopnje predlog zavrglo (glej tudi Pravdni postopek: zakon s komentarjem; Ude Lojze in drugi; Ljubljana: Uradni list: GV Založba, 2005, str. 442). Zato je bilo potrebno v tem delu pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede pritožbenih očitkov zoper del izreka pod točko 1.a), s katerim je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedeni očitki niso utemeljeni. Upnik sicer ne osporava ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta parceli št. 1165/33 in 1165/1 vpisani v zemljiško knjigo, vendar pa naj bi sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo, saj se zemljiško stanje ne ujema s predmetom kupoprodajne pogodbe in se tako dolžnik sploh ne more vknjižiti v zemljiško knjigo kot lastnik, zato bi moralo sodišče postopati po 211. čl. ZIZ.

Po oceni pritožbenega sodišča takšno naziranje ni pravilno. Sam upnik navaja, da predmet kupoprodajne pogodbe predstavlja le del v zemljiško knjigo vpisanih parcel, poleg tega pa po trditvah upnika kupoprodajna pogodba tudi sama določa, da nepremičnine prodajalca niso geodetko odmerjene ter se prodajalec zavezuje, da bo predlagal geodetko odmero, po izvedeni geodetki odmeri pa dovolil vknjižbo lastninske pravice na kupca. Iz povzetih navedb upnika izhaja, da se predmet kupoprodajne pogodbe, torej del še ne geodetko odmerjenih nepremičnin, ne more obravnavati kot nepremičnina v smislu stvarnopravnih oziroma zemljiškopravnih predpisov ter je zato prvostopno sodišče pri presoji, ali gre za vpisano ali nevpisano nepremičnino, pravilno štelo kot nepremičnino parceli s št. 1165/33 in 1165/1 k.o. S., ki pa sta v zemljiško knjigo vpisani in to na osebo različno od dolžnika. Predmet kupoprodajne pogodbe z dne 19.12.1995 namreč ne ustreza pojmu nepremičnine, saj je po določilu 18. čl. Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Po 2. čl. Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/2006) je nepremičnina zemljišče s pripadajočimi sestavinami. Zemljišče pa je po istem členu zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru, pripadajoče sestavine zemljišč pa so stavbe in deli stavb, ki so evidentirani v katastru stavb. Glede na določbo 11. čl. ZZK-1 je z nepremičnino izenačen predmet etažne lastnine, ki je v skladu z 105. čl. SPZ posamezen del zgradbe, ki predstavlja samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo.

Iz navedenih predpisov torej izhaja, da predmet kupoprodajne pogodbe z dne 19.12.1995 ne predstavlja nepremičnine. V kolikor pa bi del geodetsko neodemerjenih nepremičnin šteli kot nepremičnino, bi bilo to tudi v nasprotju z načelom specialnosti iz 7. čl. SPZ, po katerem je lahko predmet stvarnih pravic samo individualno določena samostojna stvar, če zakon ne določa drugače. Izjemo določa zakon le pri priposestvovanju dela nepremičnine, etažni lastnini in stavbni pravici. V kolikor pa gre za pridobitev lastninske pravice na delu določene parcele, je sicer to lahko predmet prodajne pogodbe, vendar je pridobitev lastninske pravice mogoča šele, ko se odmeri nova parcela ali ko se na obstoječi parceli določi solastniški delež, ki ustreza kupljenemu delu (glej tudi Stvarnopravni zakonik: s komentarjem, Miha Juhart in drugi, Ljubljana: GV Založba, 2004, str. 80-82). Kot navaja upnik, pa sledenji način reševanja konkretnega primera, to je z določitvijo idealnega solastnega deleža kupca-dolžnika, izhaja tudi iz poizvedovanj upnika pri stečajnem upravitelju.

Glede na zgoraj navedeno je torej prvostopno sodišče dejansko stanje pravilno ugotovilo, in sicer da gre za nepremičnino, ki je vpisana v zemljiško knjigo, saj je kot nepremičnino glede na konkreten razmere lahko obravnavalo le celotni parceli 1165/33 in 1165/1 k.o. S., ne pa kupljenega dela navedenih parcel, saj kot že obrazloženo, le-ti ne ustrezata pojmu nepremičnine.

Ker je prvostopno sodišče ugotovilo, da gre za nepremičnino, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je nato pravilno postopalo po 168. čl. ZIZ in ne po 211.čl. ZIZ ter upnika pozvalo na dopolnitev predloga, in sicer predložitev listine, primerne za vpis lastninske pravice, katero je upnik sicer priložil k pritožbi, bo pa moralo o njej najprej odločiti sodišče prve stopnje.

Ker torej niso podani izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ neutemeljeno upnikovo pritožbo zoper točko 1. a) izreka sklepa zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zavrnitev pritožbe glede glavne stvari vsebuje tudi zavrnitev predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 5. odst. 38. čl. ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 564/2003
• VSL sklep II Cpg 152/2005
• VSL sklep III Cp 103/2000