<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Ip 2206/2007

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:I.IP.2206.2007
Evidenčna številka:VSL53237
Datum odločbe:24.05.2007
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI
Institut:zavarovanje - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov

Jedro

Seznam izvršilnih naslov neplačanih davkov, kot je opredeljen v četrtem odstavku 131. člena ZDavP-1, ni izvršilni naslov, saj kot tak v določbah tega zakona ni določen (primerjaj drugi odstavek 131. člena, ki izrecno našteva izvršilne naslove).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi tudi v preostalem delu (v kolikor presega znesek iz prvega odstavka) ugodi in se v tem delu sklep o zavarovanju z dne 20. 10. 2006 razveljavi ter predlog za zavarovanje zavrne, v odločitvi o stroških pa tako, da je upnik dolžan v osmih dneh dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 7,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje, sam pa krije svoje izvršilne stroške.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o zavarovanju z dne 20. 10. 2006 razveljavilo za dne 3. 10. 2006 plačanih 3.500.000,00 SIT in v tem delu predlog za zavarovanje zavrnilo (prvi odstavek). V preostalem delu je ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrnilo (drugi odstavek) in dolžniku naložilo, da mora v osmih dneh upniku povrniti njegove izvršilne stroške (tretji odstavek).

Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik. V obrazložitvi pritožbe navaja, da prvostopenjsko sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj izvršilnemu predlogu ni priložen izvršilni naslov, kot to določa 42. člen ZIZ, zato je predlog za izvršbo vsebinsko pomanjkljiv in bi ga moralo sodišče zavrniti. Upnik izvršilnega naslova ni priložil v izvirniku ali overjenem prepisu, temveč je predlogu priložil le fotokopijo. Iz seznama izvršilnih naslov št. DT 4296-19/2006-2-12031-04 z dne 6. 9. 2006 za dolg 65.126.335,59 SIT je tudi razvidno, da sam seznam ni opremljen s potrdilom o izvršljivosti, temveč je le odtisnjena štampiljka DURS Novo mesto, izvršljivost pa ni potrjena s podpisom pooblaščene uradne osebe, čeprav bi takšno overitev moralo vsebovati. Meni, da je navedeni seznam sestavljen v nasprotju z določbo 131. člena ZDavP-1, saj v njem niso navedene zamudne obresti za vsako vrsto davka posebej, iz seznama pa tudi ni razviden sam tek obresti, česar ni mogoče preveriti niti po računu 2020. Ponavlja, da večina spornega dolga izhaja iz nezakonito izdanih odločb o odmeri dohodnine, ki so mu bile izdane za leta 1995 do 2003 in temeljijo na nezakonitih odločbah o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, ki so mu bile izdane po inšpekcijskih pregledih. Nobena od teh odločb pa še ni pravnomočna. Dejstvo je, da tudi že poseduje tako posamezne razveljavitvene odločbe drugostopenjskega davčnega organa kot tudi sodbe Upravnega sodišča, vendar mu upnik ne izda novih odločb. Zaradi obsežnosti same zadeve prosi, da mu Višje sodišče razpiše narok za zaslišanje, kjer lahko z listinsko dokumentacijo dokaže nezakonito ravnanje upnika. Ker sodišče prve stopnje predlaganega naroka ni razpisalo, meni, da mu je bila kršena pravica v postopku predlagati dokaze in izjaviti se o očitkih upnika. Prav tako ni prejel upnikovega odgovora na ugovor. Izpodbija tudi odločitev o stroških, saj je le ta povsem neobrazložena in zato ni jasno, na osnovi česa je bila sprejeta. Zato predlaga, da sodišče druge stopnje ugovoru ugodi in upnikov predlog za zavarovanje zavrne, upniku pa naloži v plačilo dolžnikove stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (243. člen ZIZ). To v primeru davčnih obveznosti dolžnika, ki je lastnik nepremičnine, izhaja tudi iz določbe 46. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004, v nadaljevanju ZDavP-1, ki je veljal v času vložitve predloga za zavarovanje dne 19. 10. 2006). V obravnavanem primeru je upnik predlagal zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini na podlagi seznama izvršilnih naslovov št. DT 4296-19/2006-2-12031-04 z dne 6. 9. 2006 in št. DT 4296-19/2006-3-12032-19 z dne 13. 9. 2006. Zoper izdani sklep o zavarovanju je dolžnik vložil ugovor, kateremu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom delno ugodilo za znesek izkazanega plačila. V preostalem delu pa je dolžnikov ugovor zavrnilo, ker je ocenilo, da ostali uveljavljeni ugovorni razlogi iz 55. člena ZIZ oziroma ugovorni razlogi, na katere je dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti, niso podani. Po stališču prvostopenjskega sodišča sporna seznama izvršilnih naslov izpolnjujeta vse pogoje iz 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ in tako predstavljata veljaven izvršilni naslov. Po presoji sodišča druge stopnje pa je takšno stališče sodišča prve stopnje napačno. Seznam izvršilnih naslov neplačanih davkov, kot je opredeljen v četrtem odstavku 131. člena ZDavP-1, ni izvršilni naslov, saj kot tak v določbah tega zakona ni določen (primerjaj drugi odstavek 131. člena, ki izrecno našteva izvršilne naslove). Sodišče druge stopnje še dodaja, da je bila 3. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C), ki je pričel veljati 4. 3. 2006 (Ur. l. RS, št. 17/2006 z dne 17. 2. 2006), spremenjena in seznama, za katerega bi zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določila, da je izvršilni naslov, ne vsebuje več. Tudi če bi seznam izvršilnih naslov opredelili kot listino v smislu nove 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, ta listina nima lastnosti izvršilnega naslova, ker ZDavP-1 v 131. členu ne določa, da bi bil tak seznam izvršilni naslov. V drugem odstavku 131. člena ZDavP-1 so izvršilni naslovi našteti taksativno, kar je razvidno tudi iz obrazložitve predlagatelja ZDavP-1 v Poročevalcu Državnega zbora št. 48/2004 (na 90 strani), pri čemer predlagatelj med naštetimi izvršilnimi naslovi ni navedel tudi seznama izvršilnih naslovov.

Sodišče druge stopnje poleg navedenega še dodaja, da lahko na podlagi 46. člena ZDavP-1 davčni organ predlaga zavarovanje plačila tudi v postopku davčne izvršbe, če oceni, da ni verjetno, da se bo davek lahko poplačal iz denarnih prejemkov, denarnih sredstev pri bankah oziroma hranilnicah, denarnih terjatev dolžnika ali njegovega premičnega premoženja, dolžnik pa je lastnik nepremičnega premoženja ali deleža v družbi (prvi odstavek 46. člena). Davčni organ pod pogoji iz prvega odstavka zavaruje plačilo z vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oziroma njegovih deležih v družbah tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice (drugi in tretji odstavek 46. člena). Upnik pa svojemu predlogu takšnega sklepa o zavarovanju ni predložil, niti se na tak sklep v predlogu ni skliceval, zaradi česar je njegov predlog za zavarovanje neutemeljen tudi iz tega razloga.

Navedenih seznamov izvršilnih naslovov tako ni mogoče šteti za izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ, zato je podan ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika tudi v preostalem delu (v kolikor presega znesek iz prvega odstavka) ugodilo, v tem delu sklep o zavarovanju z dne 20. 10. 2006 razveljavilo ter predlog za zavarovanje zavrnilo, saj za dovolitev zavarovanja ni potrebne pravne podlage.

Ker je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru tako, da je dolžnik s svojim ugovorom v celoti uspel, je odločilo, da upnik sam krije svoje stroške postopka, dolžniku pa je dolžan povrniti njegove stroške ugovornega postopka, ki mu jih je povzročil z vložitvijo neutemeljenega predloga za zavarovanje (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški obsegajo priglašene stroške sodne takse v znesku 7,93 EUR (prej 1.900,00 SIT).

Dolžniku pa sodišče druge stopnje ni priznalo priglašenih stroškov sodne takse za pritožbo, saj dolžnik ni izkazal, da bi mu ta strošek že nastal.

 


Zveza:

ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-1 člen 46, 131, 131/4, 46, 131, 131/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTgyMQ==