VSL sklep III Cp 454/2007

Jedro

Iz dikcije določbe 72. člena ZIZ-E izhaja, da se le-ta uporablja v primeru, ko je predlaganih kot predmet izvršbe več nepremičnin z območja različnih sodišč (primerjaj 2. odstavek 166. člena ZIZ). Ker v konkretnem primeru iz upnikovega predloga izhaja, da je predlagal nadaljevanje izvršbe na eno nepremičnino, uporaba prehodne določbe 72. člena ZIZ-E ne pride v poštev.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje o tem izvršilnem predlogu (1. točka izreka). Odločilo je, da bo izvršilno zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Brežicah, kot krajevno pristojnemu sodišču (2. točka izreka).

Proti sklepu je upnik pravočasno vložil pritožbo. Navedel je, da je določilo 4. odstavka 35. člena ZIZ o izključni krajevni pristojnosti sodišča, na območju katerega je nepremičnina, stopilo v veljavo 25.11.2006, vendar pa je potrebno upoštevati tudi prehodne in končne določbe tega zakona, torej določilo 72. člena ZIZ-E, po katerem se v primeru, da je že bil izdan sklep o izvršbi, za izvršbo na nepremičnine še vedno uporabljajo določila ZIZ. Za odločanje o novem sredstvu izvršbe je torej še vedno krajevno pristojno sodišče, ki že vodi izvršbo, pa čeprav gre za dodatno izvršbo na nepremičnine, ki se nahajajo na območju drugega okrajnega sodišča (v tem primeru Okrajnega sodišča v Brežicah). Takšno določilo ima tudi 3. odstavek 34. člena ZIZ. Pritožbenih stroškov upnik ni priglasil.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je sicer pritožniku, da lahko po določilu 3. odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe, izvršbo še z drugimi sredstvi in predmeti. Takšen je v konkretnem primeru tudi upnikov predlog z dne 29.12.2006, ki ga je sodišče prve stopnje skladno z določili Sodnega reda izločilo v poseben (obravnavani) spis. Po določbah zgoraj navedenega zakona je v primeru, ko je upnik naknadno (po dovolitvi izvršbe) predlagal nov predmet ali sredstvo izvršbe, prišlo do ustalitve krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe za odločitev o predlogu za izvršbo (2. odstavek 35. člena ZIZ).

Vendar pa je v konkretnem primeru za odločitev o krajevni pristojnosti sodišča treba uporabiti novo določbo 4. odstavka 35. člena ZIZ, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 115/2006; v nadaljevanju ZIZ-E), ki je začel veljati dne 25.11.2006, v 11. členu dopolnjuje 35. člen ZIZ, tako da 4. odstavek določa, da v primeru, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Glede na to, da je upnik v konkretnem primeru predlagal, da se izvršba nadaljuje z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, s cenitvijo in prodajo nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi pri vložku št. 40, k.o. K. v., last dolžnice do 1/8, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o tem izvršilnem predlogu.

Po podatkih predloga za izvršbo leži predmetna nepremičnina, na katero je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, v katastrski občini K. v.. Glede na to, da sodi K. v. v območje sodnega okraja Okrajnega sodišča v Brežicah, je le-to krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi (2. točka 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (Ur. list RS, št. 19/1994 in nasl.) in 13. točka 1. odstavka 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, Ur. list RS, št. 108/2006- uradno prečiščeno besedilo).

Pritožnikova navedba, da je treba v konkretnem primeru uporabiti tudi prehodno določbo 72. člena ZIZ-E, je pravno zmotna. Po tej določbi je v postopkih, v katerih je bil do uveljavitve tega zakona že izdan sklep o izvršbi, v primeru, da ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče po določbah zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona. V tem primeru bi se torej za odločitev o krajevni pristojnosti še vedno uporabljale določbe ZIZ. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da že iz same dikcije določbe 72. člena ZIZ-E izhaja, da se le-ta uporablja v primeru, ko je predlaganih kot predmet izvršbe več nepremičnin z območja različnih sodišč (primerjaj 2. odstavek 166. člena ZIZ). Ker v konkretnem primeru iz upnikovega predloga izhaja, da je predlagal nadaljevanje izvršbe na eno nepremičnino, uporaba prehodne določbe 72. člena ZIZ-E ne pride v poštev.

Odločitev sodišča prve stopnje je bila torej pravilna. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je, poleg pravilne uporabe materialnega prava, dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep R 16/2000
• VSK sodba I Cpg 25/2004
• VSL sklep II Cpg 1176/99