<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 3060/2007

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:I.CP.3060.2007
Evidenčna številka:VSL52850
Datum odločbe:15.06.2007
Področje:civilno procesno pravo - stvarno pravo
Institut:začasna odredba - motenje posesti - začetek teka subjektivnega roka za tožbo

Jedro

Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je torej pomemben izkaz okoliščin, da je prizadeta oseba vedela, da gre za takšen poseg v posest, katerega posledice praviloma zaradi voljnega ravnanja oziroma po volji izvršitelja posega oziroma motilca ne bo mogoče odpraviti sporazumno oziroma na okoliščinam primera življenjsko običajen način, temveč bo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja potrebna intervencija sodišča. Bistvena razlikovalna okoliščina, ki opredeljuje dejanje kot z zakonom sankcionirano motenje posesti, je tudi subjektivni odnos motilca do povzročene posledice, ki se izraža v namerni povzročitvi spremembe posestnega stanja ali pa v zavestnem vztrajanju pri takšni spremembi oz. nepripravljenosti vzpostaviti prejšnje stanje.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o izdaji začasne odredbe, opr. št. III P 93/2007, z dne 2.2.2007 in vzdržalo v veljavi začasno odredbo, s katero je toženi stranki naloženo, da tožečima strankama nemudoma najkasneje pa v roku 8 dni sporoči vsa potrebna gesla in podatke ter nastavi in sporoči vse potrebne parametre oziroma nastavitev za oddaljen dostop do računalniškega omrežja ter do strežnikov s serijskimi številkami, naštetimi v izreku sklepa, ki se nahajajo v sobi U206 hotela in drugih strežnikov, ki se nahajajo v sobi U230, U231, U232, U233, U234 in U267 hotela XX na naslovu YY v L. in storiti vse potrebno, da bo tožečima strankama ponovno onemogočen nemoten oddaljen dostop do omenjenega računalniškega omrežja in strežnikov, da ne bo izvršbe. Toženi stranki je še naložena prepoved takšnih ali podobnih ravnanj v bodoče. Za primer nespoštovanja odredbe je sodišče prve stopnje izreklo denarno kazen v višini 65.000,00 EUR. Začasna odredba pa velja do pravnomočnosti sodne odločbe. Odločitev o stroških postopka je pridržana do končne odločbe.

Proti navedenemu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi ugovoru tožene stranke in razveljavi izpodbijani sklep z dne 2.2.2007, oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da tožeča stranka ni kot verjetno izkazala, da je tožbo zaradi motenja posesti vložila pravočasno v roku 30 dni. Posledično ni verjetno izkazan njen zahtevek. Dne 30.11.2006 je tožeča stranka toženi stranki izdala pisno naročilnico štev. 29/2006, s katero je zahtevala ponoven priklop v program CISCO VPN CLIENT, USER NAME: M.; GESLO L. Iz pričevanja direktorja tožene stranke tožeča stranka prav izklop navedenih gesel šteje kot domnevno motilno dejanje. V naročilnici je tako pisno naveden način odprave motilnega ravnanja (ponoven priklop), storilec motilnega ravnanja (dobavitelj: M. d.o.o.) in pa čas zahteva za priklop v program, ki implicira odklop iz programa (30.11.2006). Tožeča stranka je torej najkasneje od dneva ki je naveden na naročilnici štev. 29/2006, vedela za motenje in storilca. Upoštevaje, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi motenja posesti šele dne 15.1.2007, bi sodišče zaradi več kot verjetnega poteka 30 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe, moralo na podlagi verjetnosti ugoditi ugovoru tožene stranke in na podlagi prepričanja odločiti še o utemeljenosti in pravočasnosti tožbenega zahtevka. Da je za domnevno motenje in storilca tožeča stranka izvedela že pred 30.11.2006, je razvidno tudi iz elektronskega sporočila D. O. z dne 27.11.2006 ter pričanja B. C.. Elektronsko sporočilo se nanaša na oddaljeni dostop z uporabo navedenih gesel in se zaradi pripomb v zvezi z uporabo gesel in programa smiselno dopolnjuje z naročilnico štev. 29/2006, s katero je tožeča stranka pri toženi stranki naročila ponoven priklop z navedenim geslom in programom. Vzročno povezavo med elektronskim sporočilom in vsebino naročilnice je potrdila tudi priča B. C. Naročilnica je bila izdana po nalogu direktorja tožene stranke in se je nanašala na priklop v program oziroma v odpravo motenja. Po razlogovanju a contrario pa je določna zahteva za ponoven priklop smiselna le v primeru, če je prosilec seznanjen z odklopom oziroma z zatrjevanim motenjem in storilcem. Na podlagi navedenega je tožeča stranka dne 27.11.2006 oziroma najkasneje dne 30.11.2006 zelo verjetno vedela, da je tožena stranka z odklopom oziroma z zatrjevanim motenjem motila posest računalniškega omrežja. Sodišče bi moralo določiti na podlagi uspeha dosedanjega postopka. Oceniti bi moralo, ali so bolj verjetna dejstva, ki jih zatrjuje oziroma dokazuje tožeča stranka oziroma ali so bolj verjetna dejstva, ki jih zatrjuje in dokazuje tožena stranka. Nesporno pa je več dejstev, ki vsi skupaj logično tvorijo zelo verjeten potek dogodkov v kritičnem času ter zelo verjetno kažejo na to, da je tožeča stranka za motenje in storilca vedela že 27.11.2006 oziroma najkasneje 30.11.2006.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu stališču prvostopenjskega sodišča, da predstavlja odločilno okoliščino dejstvo, kdaj sta tožeči stranki izvedeli, da gre za nedopustno ravnanje tožene stranke, storjeno z namernim posegom v oddaljeni dostop do računalniškega omrežja, katerega sta uporabljali tožeči stranki in ki je imelo za cilj onemogočiti nadaljnjo uporabo omrežja za potrebe tožečih strank oziroma njunega hotela in torej ne dejstvo, kdaj sta zgolj izvedeli za realno dejanje prekinitve dostopa, katerega sta na podlagi listin, na kateri se sklicuje tožena stranka tudi še v pritožbi, lahko dobili zgolj vtis, da gre za tehnično okvaro oziroma napako v sistemu, v zvezi s katerim sta tožeči stranki celo izstavili naročilnico zaradi izvedbe v popravila, kar lahko izkazuje zgolj njuno tedanje prepričanje, da gre res za nenamerno nastalo napako in ne za aktiven poseg tožene stranke v posest dostopa do računalniškega omrežja. Listini - elektronsko sporočilo D. O. z dne 27.11.2006 in nato s strani tožečih strank izdana naročilnica štev. 29/2006 za popravilo izkazujeta prav nasprotno - najmanj verjetnost, da dne 27.11.2006 kot tudi dne 30.11.2006 tožena stranka zagotovo še ni vedela, da gre za motilno dejanje, ki terja sodno varstvo, temveč prav nasprotno, da gre za okvaro, katero je tožena stranka na podlagi izstavljene naročilnice celo pripravljena odpraviti. Takšne situacije pa se ne razrešujejo v sodnem postopku, saj za to niso podani vsi potrebni elementi oziroma pogoji varstva pred motenjem posesti in sicer nedopusten - aktiven poseg v posest in vztrajanje pri posledicah takega posega prizadete stranke in posledično vedenje prizadetega o nedopustnem ravnanju, kot pravilno pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje. Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je torej pomemben izkaz okoliščin, da je prizadeta oseba vedela, da gre za takšen poseg v posest, katerega posledice praviloma zaradi voljnega ravnanja oziroma po volji izvršitelja posega oziroma motilca ne bo mogoče odpraviti sporazumno oziroma na okoliščinam primera življenjsko običajen način, temveč bo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja potrebna intervencija sodišča. Bistvena razlikovalna okoliščina, ki opredeljuje dejanje kot z zakonom sankcionirano motenje posesti, je tudi subjektivni odnos motilca do povzročene posledice, ki se izraža v namerni povzročitvi spremembe posestnega stanja ali pa v zavesnem vztrajanju pri takšni spremembi oz. nepripravljenosti vzpostaviti prejšnje stanje. Da pa gre v konkretnem za takšen nedopusten poseg, ki zahteva sodno varstvo, pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča lahko tožeča stranka izvedela šele na podlagi v izpodbijanem sklepu ocenjenem elektronskem dopisu z dne 3.1.2007, iz katerega izhaja, da je bilo direktorju tožeče stranke šele dne 28.12.2006 sporočeno, da ne gre za tehnično okvaro temveč za aktiven in nameren poseg tožene stranke v omrežje, katerega posledic tožena stranka ne bo odpravila.

Tudi iz izpovedb direktorja tožene stranke in priče B. C., na katere se nadalje sklicuje pritožnica, drugačni zaključki ne izhajajo. Potrjujeta zgolj tisto, kar izhaja iz obeh obravnavanih listin, torej ugotovitev tehnične napake in prošnjo tožečih strank za njeno odpravo (pri čemer pa sicer glede na trditve tožečih strank v odgovoru na pritožbo ostaja celo sporno, ali se ti listini nanašata na sporni poseg). Ob povedanem ni pomembno ali je šlo že od vsega začetka za nameren poseg v posest in je tožena stranka tožeči stranki z neseznanitvijo o dejanskih razlogih nemožnosti dostopa na omrežje pustila v prepričanju, da gre za okvaro. Bistveno je, kdaj je tožeča stranka izvedela oziroma imela objektivno možnost izvedeti za naravo dejanja oziroma za dejanski razlog prekinitve dostopa.

Listinska dokaza in izpovedbe zaslišanih, na katere se pritožnica sklicuje, tudi v okviru že do sedaj opravljenega širokega obsega dokazne aktivnosti prvostopnega sodišča, torej ne morejo prevesiti indičnega oziroma dokaznega rezultata v korist pritožnice, oziroma ne ponujajo diametralno nasprotne slike o za izdajo te začasne odredbe pravno odločilni sporni okoliščini, temveč prav nasprotno celo več kot na stopnji verjetnosti kažejo na to, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena pravočasno v zakonskem roku.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo zavrniti pritožbo in potrditi izpodbijani sklep (člen 353 ZPP).

 


Zveza:

ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 32, 32.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTczMQ==