<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep IV Cp 6422/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:IV.CP.6422.2006
Evidenčna številka:VSL52845
Datum odločbe:04.04.2007
Področje:mednarodno zasebno pravo - civilno procesno pravo
Institut:pristojnost sodišča rs - jamstveni in preživninski sklad rs

Jedro

Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da za odločanje v predmetnem sporu sodišče Republike Slovenije ni pristojno in je tožbo zavrglo.

Proti temu sklepu je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP, predvsem pa na napačno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje. Navaja, da gre pri tej zadevi za zaščito interesov otroka oziroma preživninskega zavezanca in je zato določilo 74. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku napačno uporabljeno. Tožeča stranka je bila namreč ustanovljena z namenom pomagati do preživnine oziroma izplačati nadomestilo preživnine tistim otrokom, za katere preživninski zavezanci določene preživnine ne plačujejo. Tožeča stranka na temelju 3. odst. 28. člena Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije vstopa v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine izplačanih sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Ker gre v predmetnem postopku za preživninski spor, je podana pristojnost slovenskega sodišča glede na določbo 2. točke 5. člena Uredbe ES št, 44/2001. Tožeča stranka izkazuje pravni interes za pridobitev sodbe zaradi nadaljnjega postopka za pridobitev evropskega izvršilnega naslova. Meni, da bi morala sodna zaščita zahtevka tožeče stranke uživati enako varstvo, kot ga uživa v slovenski zakonodaji terjatev oziroma pravica otroka do preživnine.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni slovenski državljan in nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter da je tožeča stranka na podlagi subrogacije, določene v 1. in 3. odst. 28. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije - ZJSRS, sicer pridobila terjatev otroka do toženca, vendar zanjo ne veljajo ista pravila Zakona o pravdnem postopku - ZPP oziroma Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP, kot v primeru, če bi tožbo vložil otrok oziroma preživninski upravičenec. Odločitev o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije za odločanje in o zavrženje tožbe je oprlo na določila 29. člena ZPP ter 48. člena ZMZPP, ob tem pa presodilo, da določb 74. in 75. člena ZMZPP za tožečo stranko ni mogoče uporabiti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je navedena odločitev pravilna in zakonita.

Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 v 2. točki 5. člena predpisuje, da je oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici, ko gre za preživninske zadeve in sicer pred sodišči po kraju, kjer ima preživninski upravičenec stalno prebivališče ali običajno prebivališče oziroma v primeru povezane zadeve s postopkom v zvezi s statusom osebe pred sodiščem, ki je v skladu s svojim lastnim pravom pristojno za te postopke, razen če ta pristojnost ne temelji izključno na državljanstvu ene od strank. V obravnavani zadevi pa po podatkih spisa toženec nima bivališča v državi članici EU, zato se pritožnik glede pristojnosti na citirano določilo Uredbe ne more sklicevati. Pa tudi če bi imel toženec prebivališče v državi EU oziroma če bi zanj določila Uredbe veljala, se citirano določilo ne bi moglo uporabiti. Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin (členi 1 - 4 ZJSRS). Čeprav je regresno nanjo prešel zahtevek iz naslova preživljanja, se ne more sklicevati na pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca. Tudi zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe 74. in 48. člena ZMZPP. Sodišče druge stopnje je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

 


Zveza:

ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 74, 75, 48, 74, 75.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTcyNg==