VSL sklep III Cp 569/2007

Jedro

ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, če v tem ali kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno, sicer v 4. točki drugega odstavka 82. člena predvideva postavitev začasnega zastopnika na predlog upnika v primeru, če je prebivališče neznano, pa dolžnik nima pooblaščenca, vendar je po mnenju višjega sodišča glede na naravo tega instituta, ki lahko pomeni tudi nesorazmeren poseg v ustavno pravico do izjave dolžnika v postopku in s tem do učinkovite obrambe, treba prej izkoristiti še druge možnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi določbe četrtega odstavka 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), ko je ugotovilo, da se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", pri čemer je bila pošiljka poslana na naslov prijavljenega prebivališča dolžnika, po uradni dolžnosti pristojni organ o tem obvestiti in bi ta organ sprožil postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z 8. členom ZPPreb).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo. Tako je sklenilo, ker upnik na poziv sodišča ni sporočil naslova, na katerem bi bila mogoča pravilna vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ni predlagal vročanja po vročevalcu iz drugega odstavka 132. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ni predlagal postavitve začasnega zastopnika. Odločitev o ustavitvi postopka je utemeljilo na določbi prvega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil in navedel, da je ponovno opravil poizvedbe pri Ministrstvu za notranje zadeve RS, od katerega je dobil sporočilo, da je dolžnikov naslov enak, kot ga je upnik navedel že v vloženem izvršilnem postopku, zaradi česar predlaga vročitev s fikcijo po 141. členu ZPP. Navaja, da je Centralni register prebivalstva (CRP) uradna evidenca, na katero se mora upnik zanesti in tem podatkom zaupati. Po njegovem mnenju bi imela vročitev po zasebnem vročevalcu v konkretnem primeru enake učinke, kot ga je imela vročitev po pošti, institut postavitve začasnega zastopnika po ZPP pa je namenjen prvenstveno kot nadomestek postavitve zakonitega zastopnika po rednem postopku zaradi hitrosti postopka in preprečitve škodljivih posledic zaradi tega, in zajema primere, ki so različni konkretnemu spornemu primeru. Pod 4. točko drugega odstavka 82. člena ZPP sicer navaja primer neznanega prebivališča tožene stranke, vendar je v konkretnem primeru, kot je bilo že zgoraj navedeno, naslov dolžnika znan in razviden iz evidence CRP. Upnik meni, da bi moralo sodišče nadaljevati z izvršilnim postopkom in zato ker se je zanesel na uradne podatke iz CRP, ne bi smel trpeti nikakršnih škodljivih posledic, pri čemer se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 72/2002.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po tem, ko je dobilo vrnjeno pošiljko, s katero je dolžniku vročalo sklep o izvršbi, z oznako "preseljen", upniku najprej s sklepom z dne 3. 3. 2006 naložilo, da mora sodišču sporočiti pravilen naslov dolžnika, in je na ta sklep upnik z vlogo 20. 6. 2006 sodišču sporočil, da ima dolžnik še vedno prijavljeno prebivališče na danem naslovu. Sodišče je nato 10. 8. 2006 s sklepom pozvalo upnika, da v roku treh mesecev sporoči sodišču pravilen naslov dolžnika oziroma predlaga, da se vročitev sklepa o izvršbi opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost, oziroma predlaga, da sodišče dolžniku postavi začasnega zastopnika, sicer bo sodišče izvršilni postopek ustavilo. Upnik je nato ponovno sporočil sodišču, da ima dolžnik še vedno prijavljeno stalno prebivališče na podanem naslovu in predlagal, da sodišče opravi vročitev v skladu s 141. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je pribavilo podatke o dolžniku v CRP in tudi iz teh podatkov izhaja, da ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo. Sodišče prve stopnje je nato z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.

Višje sodišče se strinja s pritožnikom, da je takšna odločitev prenagljena. Strinja se s pritožbo, da vročitev po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost, glede na stanje stvari ne bi imela drugačnega rezultata, kot ga je imelo vročanje po pošti, zato takšen predlog niti ne bi bil ustrezen. ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, če v tem ali kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno, sicer v 4. točki drugega odstavka 82. člena predvideva postavitev začasnega zastopnika na predlog upnika v primeru, če je prebivališče neznano, pa dolžnik nima pooblaščenca, vendar je po mnenju višjega sodišča glede na naravo tega instituta, ki lahko pomeni tudi nesorazmeren poseg v ustavno pravico do izjave dolžnika v postopku in s tem do učinkovite obrambe, treba prej izkoristiti še druge možnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi določbe četrtega odstavka 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), ko je ugotovilo, da se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", pri čemer je bila pošiljka poslana na naslov prijavljenega prebivališča dolžnika, po uradni dolžnosti pristojni organ o tem obvestiti in bi ta organ sprožil postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z 8. členom ZPPreb). Višje sodišče ob tem še pojasnjuje, da so upnikove možnosti pridobivanja podatkov v skladu s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ omejene, saj je bila predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine in sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, tako da upnik še ne more izkazati pravnega interesa z listino, ki je izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ).

Višje sodišče tako ugotavlja, da upniku, ki je sodišču sporočil naslov dolžnikovega prebivališča, ki je razviden iz CRP, ni mogoče očitati takšne neaktivnosti, ki bi imela za sankcijo ustavitev postopka. Zato je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje najprej ravnalo v skladu s četrtim odstavkom 18. člena ZPPreb in tudi če po postopku, predpisanem v 8. členu navedenega zakona, prebivališče dolžnika ne bo ugotovljeno, bo lahko, z grožnjo ustavitve postopka, od upnika zahtevalo ustrezen predlog, da se bo lahko izvršba opravila. Pritožniku pa je treba še pojasniti, da je pisanje mogoče vročiti s fikcijo vročitve le v primeru, da naslovljenec še živi na označenem naslovu, medtem ko ZPP situacije v primeru preselitve fizične osebe še pred vložitvijo predloga za izvršbo (oziroma tožbe) ne ureja in zato njegovega predloga za vročitev sklepa o izvršbi na podlagi 141. člena ZPP ni mogoče sprejeti

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 723/2003
• VSL sodba IV Cp 682/2009
• VSK sklep Cp 203/99