VSL sodba IV Cp 2892/2006

Jedro

V danem primeru sta pravdni stranki s sodno poravnavo z dne 10.1.2006 (med drugim tudi) končali spor o zahtevku na znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin. V točki 3. c sta se dogovorili, da se tožnik odpoveduje tožbenemu zahtevku za čas do 1.1.2005, od 1.1.2005 pa umika tožbo. Vsebina sklenjene sodne poravnave v točki 3. c izreka pokaže, da se časovne meje pravnomočnosti raztezajo na dan 1.1.2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku za znižanje preživnine. Zato tožnik v tej pravdi, v kateri je tožbo na znižanje preživnine vložil dne 18.2.2005, ne more uveljavljati tistih spremenjenih okoliščin, ki so obstajale dne 1.1.2005. V nasprotnem primeru bi se izjalovil namen, ki ga zasleduje sodna poravnava, to pa je končanje spora.

 

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani (ugodilni) del sodbe sodišča prve stopnje spremeni:

- v 1. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da se zniža preživninska obveznost, določena s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 531/95, z dne 24.9.1996, zvišana z obvestili o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo Novo mesto, št. 561-147/91-8/1 in št. 561-86/92-8/2, tako, da je od 1.2.2005 dalje tožnik dolžan plačevati mld. N.K., roj. 22.1.1991 in mld. J.A.K., roj. 4.6.1992 mesečno preživnino v višini 15.000,00 SIT za vsakega, vse na roke njune matere in zakonite zastopnice M.J. do vsakega 15. meseca v mesecu za tekoči mesec,

- v 3. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki 91.686,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje.

2. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki 22.900,00 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po

preteku paricijskega roka dalje, stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku na znižanje preživninske obveznosti do mld. N.K. in mld. J. K., določene s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 531/95 v letu 1996, zvišane z obvestili o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo Novo mesto, nazadnje na znesek 32.323,00 SIT od 1.4.2004 dalje, in sicer je preživnino znižalo na znesek 15.000,00 SIT mesečno za vsakega otroka od 1.2.2005 dalje (1. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval znižanje preživnine na 5.000,00 SIT mesečno za vsakega otroka, je sodišče prve stopnje zavrnilo (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnite pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 49.285,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.2.2006 dalje do plačila, v roku 15 dni (3. točka izreka).

Proti ugodilnemu delu (1. in 3. točki izreka) navedene sodbe se pravočasno pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/04 - UPB2, ZPP) in predlaga takšno spremembo izpodbijane sodbe, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Navaja, da se je tožnik s kompleksno sodno poravnavo z dne 10.1.2005, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, opr. št. P 286/2004 v vseh, med strankami odprtih sodnih postopkih, odpovedal znižanju preživnine za čas do 1.1.2005. Takšna odpoved znižanju preživnine ima značaj zavrnilne sodbe. Za čas po 1.1.2005 pa je tožbo umaknil. Vsebina dogovora pove, da je bil s tem pravnomočno zaključen postopek o zahtevku na znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer, ki so nastopile v času do 1.1.2005 in jih je tožnik uveljavljal v postopku, opr. št. P 286/2004. Če ne bi bila takšna volja strank, ne bi ločevali med odpovedjo zahtevku in umikom tožbe, saj znižanja preživnine za nazaj tožnik tako ali tako ne bi mogel več uveljavljati, ampak le za naprej. Z sodno poravnavo je bilo pravnomočno razsojeno o zahtevku na znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer, ki jih je uveljavljal v postopku, opr. št. 286/2004 za čas do 1.1.2005. Zato je sodišče v tej zadevi neutemeljeno upoštevalo kot spremenjeno okoliščino brezposelnost in dodatno preživninsko obveznost za sina J., roj. 13.1.1997. Obe navedeni okoliščini sta obstajali že pred 1.1.2005. Po 1.1.2005 pa novih spremenjenih razmer ni. Podrejeno navaja, da rojstvo sina J. ne predstavlja spremenjene okoliščine, ker ne gre za dodatno preživninsko obveznost, saj je odpadla tožnikova preživninska obveznost do najstarejše hčerke K., kar pomeni, da do povečanja preživninskega bremena ni prišlo. Tudi brezposelnost ni pravno upoštevna okoliščina za znižanje preživnine, ker je do nje prišlo po izključni krivdi in volji tožnika samega, ki je bil celo obsojen zaradi kaznivega dejanja izmikanja plačevanja preživnine. Sodišče ugotavlja, da je poklic zlatar deficitaren, v Celju pa je bilo objavljenih kar 15 prostih delovnih mest, pa se tožnik ni javil na nobenega, čeprav bi se moral. Tožnik je vešč opravljanja več del, denar služi na črno in ves čas prejema socialno pomoč. Njegova brezposelnost je le navidezna. Zmotno je ugotovljeno, da je tožnik svojo dejavnost odjavil dne 2.4.1998 zato, ker je bil v velikih dolgovih. To je storil zato, da bi se izognil plačevanju preživnine, dejavnost pa je prenesel na svojo ženo I. K. Slednja je dejansko s tožnikovim nakitom poplačala preživninsko obveznost, vendar le do 1.1.2005. Tožena stranka je spregledala, da bo zato, ker nakita ne bo mogla prodati za realno ceno, prišla celo na izgubo, s tem ko bo morala za vmesno obdobje Jamstvenemu in preživninskemu skladu vrniti nadomestilo preživnine. Napačna je tudi stroškovna odločitev, saj ZPP ne daje podlage za odločanje o stroških posebej v zvezi s temeljem in posebej v zvezi z višino.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo zanika vse pritožbene očitke in predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja na sodno poravnavo z dne 10.1.2005, sklenjeno v postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, opr. št. P 286/2004 (priloga A5 in list. št. 122 priloženega spisa). V omenjenem postopku je tožnik s tožbo, vloženo dne 31.3.2000 (list. št. 1 priloženega spisa), zahteval znižanje preživninske obveznosti za toženca na znesek 7.000,00 SIT za vsakega, od 1.4.2000 dalje. Toženca pa sta z nasprotno tožbo, vloženo dne 10.5.2000 (list. št. 5 priloženega spisa) zahtevala zvišanje preživnine na znesek 28.000,00 SIT za vsakega od 10.5.2000 dalje, navedeni zahtevek sta kasneje zvišala na 40.000,00 SIT mesečno za vsakega (list. št. 23 priloženega spisa). Po podatkih priloženega spisa je Okrajno sodišče v Novem mestu s sodbo, opr. št. P 199/2003, z dne 19.11.2003, izdano v ponovljenem postopku (list. št. 79a priloženega spisa), zavrnilo zahtevek po tožbi in zahtevek po nasprotni tožbi. Proti navedeni sodbi se je pritožil le tožnik, tako, da je odločitev o zavrnitvi zahtevka po nasprotni tožbi postala pravnomočna (dne 28.1.2004). Odločitev glede zahtevka po tožbi pa je sodišče druge stopnje razveljavilo z odločbo, opr. št. I Cp 414/2004, z dne 12.5.2004 (list. št. 95 priloženega spisa). V ponovljenem postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 286/2004, sta pravdni stranki dne 10.1.2005 sklenili uvodoma omenjeno (kompleksno) sodno poravnavo, ki je zajemala tudi druge odprte postopke (kazenski, pravdni in izvršilne).

Sodna poravnava se sklene o spornem predmetu (prvi odstavek 306. člena ZPP). Obsega lahko ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka (drugi odstavek 306. člena ZPP). Sodna poravnava ima dvojno naravo, po eni strani ima naravo pogodbe o poravnavi, po drugi strani pa naravo pravnomočne sodne odločbe. Bistvena procesna učinka sodne poravnave sta dva: prvi je ta, da je s sodno poravnavo končan spor med strankama, sodna poravnava pa ima vse učinke pravnomočne sodbe, zaradi tega ni dovoljen nov spor o spornem predmetu, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava, drugi pa je ta, da sodna poravnava zaradi tega, ker ima učinke pravnomočne sodbe, pomeni izvršilni naslov (Ude L.: Civilno procesno pravo, Uradni list, 2002, str. 294). Sodna poravnava je t.i. materialna procesna dispozicija, ki zagotavlja zaključek postopka na podlagi upoštevanja volje strank in ima učinek meritorne sodne odločbe. V danem primeru sta pravdni stranki s sodno poravnavo, opr. št. P 286/2004 z dne 10.1.2006 (med drugim tudi) končali spor o zahtevku na znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin (prim. 132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. RS, št. 69/04 - UPB1, ZZZDR). V točki 3. c sta se dogovorili, da se tožnik odpoveduje tožbenemu zahtevku za čas do 1.1.2005, od 1.1.2005 pa umika tožbo. Odpoved tožbenemu zahtevku ima za posledico izdajo (zavrnilne) sodbe na podlagi odpovedi (317. člen ZPP), in se tožnik v kasnejši pravdi na znižanje preživnine, ne more sklicevati na tiste spremenjene okoliščine, ki so obstajale v času zadnje glavne obravnave oziroma odpovedi. Umik tožbe (t.i. čista procesna dispozicija) pa učinka pravnomočnosti nima (188. člen ZPP). Vsebina sklenjene sodne poravnave v točki 3. c izreka pokaže, da se časovne meje pravnomočnosti raztezajo na dan 1.1.2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku za znižanje preživnine. Zato tožnik v tej pravdi, v kateri je tožbo na znižanje preživnine vložil dne 18.2.2005, ne more uveljavljati tistih spremenjenih okoliščin, ki jih je navajal v postopku opr. št. P 286/2004 in ki so obstajale dne 1.1.2005 (to je bil namreč sporni predmet sodne poravnave oziroma zahtevek, ki ga obsega sodna poravnava). V nasprotnem primeru bi se izjalovil namen, ki ga zasleduje sodna poravnava, to pa je končanje spora.

Ker se tožnik v tej pravdi sklicuje na spremenjene okoliščine od prve določitve preživninske obveznosti s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 531/95 z dne 24.9.1996 (list. št. 134 priloženega spisa) v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1112/96, z dne 15.1.1997 (list. št. 150 priloženega spisa), kot da med pravdnima strankama dne 10.1.2005 ne bi bila sklenjena sodna poravnava, opr. št. P 286/2004, ne zatrjuje pa nastopa spremenjenih okoliščin po 1.1.2005, poleg tega pa iz podatkov tega in priloženega spisa, opr. št. 286/2004, ne izhaja, da bi zatrjevane spremenjene okoliščine (rojstvo sina J., brezposelnost in druge povezane s tožnikovim finančnim stanjem) nastopile šele po 1.1.2005, je bilo treba tožbeni zahtevek na znižanje preživnine (ker zanj v materialnem pravu ni podlage) v celoti zavrniti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo tudi v preostalem delu, tako da je po spremembi sodbe zavrnjen celotni tožbeni zahtevek na znižanje preživnine od 1.2.2005 dalje (4. točka 358. člena ZPP).

Sprememba odločitve o glavni stvari ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških, nastalih v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker je tožeča stranka po spremenjeni odločitvi v celoti propadla, je dolžna toženi stranki povrniti vse pravdne stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je stroške tožene stranke odmerilo v znesku 91.686,00 SIT, kar je materialnopravno pravilno. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v tem znesku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih je pritožbeno sodišče priznalo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje. Po določbi 299. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, OZ) pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Rok 15 dni za izpolnitev prične teči od vročitve odločbe dalje, zato lahko zamudne obresti od stroškov postopka tečejo šele prvi dan po preteku paricijskega roka. Povedano velja tudi za obresti od stroškov pritožbenega postopka.

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, stroške odgovora na pritožbo pa je dolžna kriti sama (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 125 točk ali 13.750,00 SIT (1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife, Ur. l. RS, št. 67/03, OT), 10% povišanje za zastopanje dveh strank 1.375,00 SIT (9. člen OT), 20% davek na dodano vrednost v višini 3.025,00 SIT in sodno takso za pritožbo v znesku 4.750,00 SIT (1. točka Tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah, Ur.l. SRS, št. 1-1/90 - PB s kasnejšimi spremembami), skupno torej 22.900,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje. Ni priznalo stroškov za končno poročilo stranki, ker so zajeti v postavki sestave pritožbe in stroškov za ptt, ker niso izkazani.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sodba III Cp 1421/2006
• VSK sodba I Cp 1433/2005
• VSL sodba I Cp 304/2000