VSL sodba II Cp 5334/2005

Jedro

Opustitev dolžnosti, ki jo v tem členu zavarovalnica nalaga zavarovalcu, namreč da vloži zahtevo za vrnitev premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja, pa bi imela lahko za posledico le morebitno odškodninsko odgovornost toženke, ker ni pravočasno obvestila zavarovalnice o uničenju predmeta.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka sklep o izvršbi opr. št. I 2004/01322 - 2 z dne 6.10.2004 in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji tožena stranka povrne glavnico 73.370,00 SIT in zakonite zamudne obresti od zneska 36.685,00 SIT od 27.9.2002 dalje do plačila in od zneska 36.865,00 SIT od 27.10.2002 dalje do plačila ter izvršilne stroške, odmerjene na 12.400,00 SIT.

Tožeča stranka je vložila zoper sodbo pravočasno pritožbo. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo pravno razmerje med pravdnima strankama oziroma napačno tolmačilo zavarovalne pogoje v zvezi z odjavo vozila iz prometa. Zmotno je stališče sodišča, da je z odjavo vozila iz prometa prenehal obstajati predmet zavarovanja, zaradi česar naj bi prenehal veljati pravni posel oziroma zavarovalna pogodba med pravdnima strankama ter da po odjavi vozila iz prometa ne obstaja več riziko uporabe in posesti vozila. Zavarovalnica tudi po odjavi vozila še naprej jamči za škode, ki bi bile povzročene z odjavljenim vozilom iz prometa. Jamstvo zavarovalnice lahko ugasne sporazumno na podlagi pisne zahteve zavarovanca, da želi vračilo neizkoriščenega dela zavarovalne premije, ker je vozilo odjavil iz prometa. Razlogi za odjavo vozila iz prometa so različni, lahko je razlog v izgubi sposobnosti zavarovanca upravljati z vozilom, lahko je razlog v popolnem uničenju vozila, ki se ga ne splača popravljati. Šele od prejema zavarovančeve pisne zahteve po povračilu neizkoriščenega dela zavarovalne premije dalje je po določbah splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti zavarovanec upravičen do povračila. Če tega ne stori v času trajanja zavarovalne pogodbe, pa njegova pravica do povračila ugasne in je dolžan plačati celotno zavarovalno premijo.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi, ki se glede na vrednost spornega predmeta vodi po pravilih, ki veljajo v sporih majhne vrednosti (čl. 442 do 458 Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je sodišče prve stopnje kot dejansko podlago svojo odločitve upoštevalo sledeča dejstva: pravdni stranki sta za obdobje od 27.8.2002 do 27.8.2003 sklenili zavarovalno pogodbo - avtomobilsko zavarovanje za vozilo BMW 316, reg. št. NM U7-887; toženka je plačala prvi obrok premije v višini 29.000,00 SIT, ostalih dveh dogovorjenih obrokov premije v višini 36.685,00 SIT ni plačala; vozilo je bilo zaradi popolnega uničenja v prometni nezgodi dne 28.9.2002 odjavljeno iz prometa dne 6.11.2002; tožeča stranka iz zavarovalne police ni izplačala nobene zavarovalnine toženki; toženka je prejela dva opomina za plačilo preostalih obrokov zavarovalne premije; o razlogih neplačila ni obvestila tožeče stranke vse do vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi v tej pravdni zadevi.

Vsa zgoraj navedena dejstva napotujejo na uporabo določila 952. čl. Obligacijskega zakonika. Po tej določbi v primeru, če se zavarovana stvar ali stvar, ki je bilo v zvezi z njeno rabo sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, uniči v zavarovalni dobi zaradi kakšnega dogodka, ki ni bil predviden v polici, pogodba poslej neha veljati in mora zavarovalnica sklenitelju zavarovanja vrniti del premije, sorazmeren preostalemu času. Smisel te določbe je, da v z zakonom predvidenih primerih, ko pride do uničenja predmeta zavarovanja, zavarovalna pogodba preneha veljati, kar pomeni, da v konkretni zadevi zavarovalnica od toženke ne more več zahtevati, da mora plačati preostale zneske zavarovalnih premij. Pri tem so za pravilno uporabo materialnega prava predvsem pomembne ugotovitve sodišča, da je bilo zaradi prometne nesreče tekom trajanja zavarovalne pogodbe vozilo popolnomo uničeno in zaradi te okoliščine odjavljeno iz prometa (ne iz drugih razlogov, zaradi katerih se lahko vozilo odjavi iz prometa, npr. zaradi izgube sposobnosti zavarovancev opravljati z vozilom), ter da je toženka v obdobju do uničenja vozila zavarovalnici plačala znesek, ki časovno odpade na to obdobje. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO - 97, ki so sestavni del med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe, v 13. členu urejajo vračanje premije v primeru uničenja ali odjave vozila, kadar je do tega prišlo v dobi trajanja zavarovanja in če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera. Opustitev dolžnosti, ki jo v tem členu zavarovalnica nalaga zavarovalcu, namreč da vloži zahtevo za vrnitev premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja, pa bi imela lahko za posledico le morebitno odškodninsko odgovornost toženke, ker ni pravočasno obvestilo zavarovalnice o uničenju predmeta. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da navedeno določilo splošnih pogojev, glede na zgoraj ugotovljena dejstva, ne nudi podlage za zahtevek tožeče stranke na plačilo zavarovanih premij v celotnem obdobju tudi po uničenju predmeta zavarovanja.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1412/2004
• Sodba II Ips 116/95
• VSL sodba II Cp 1609/2009