VSL sklep II Cp 192/2006

Jedro

Pri določitvi deleža na skupnem premoženju ni možno uporabiti povsem matematični izračun, ker ta lahko pripelje do popačene presoje. Tiste prispevke k skupni gradnji, ki so ocenljive, je potrebno oceniti z izvedencem cenilcem, in rezultate cenitve po prosti dokazni oceni oceniti, kako vplivajo na velikost posameznih solastniških deležev.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba in dopolnilna sodba razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo ter dopolnilno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnica in toženec v času trajanja njune zakonske zveze pridobila nepremičnino stanovanjsko hišo, stoječo na zemljiščih navedenih v izreku sodbe, da je delež na tem premoženju obeh zakoncev enak, vsakega do 1/8. Drugotožencu je v dajatvenem izreku naložilo, da je tožnici dolžan izstaviti listino na podlagi katere bo ta lahko vknjižila svojo lastninsko pravico do 1/8 v zemljiški knjigi. Tožbeni zahtevek je v presežku zavrnilo. Tožencema je naložilo, da sta dolžna tožnici povrniti 276.223,00 SIT pravdnih stroškov s pripadki.

Zoper sodbo in zoper dopolnilno sodbo sta vložili pritožbe obe pravdni stranki. Bistvo pritožbenih navedb tožene stranke je, da je drugotoženec sporno hišo gradil zase, da je prvotoženec pri gradnji sodeloval kot njegov izpolnitveni pomočnik, da del zgrajene hiše stoji na javni poti, da ni podlage za odločitev, da je drugotoženec dolžan nositi stroške geometerske odmere.

Bistvo pritožbenih navedb tožnice je, da je zmotno ugotovljeno, da je gradnjo hiše financiral v pretežni meri drugotoženec, ker je ta prispeval le zemljišče. Če je drugotoženec kaj plačal, je bilo to na račun nadurnega dela prvotoženca. Pri določitvi deleža ni upoštevana pomoč, ki so jo njej nudili T. P., R. Š. in A. P..

Pritožbe so utemeljene.

1. Prvenstveno je pritožbam ugoditi,ker izrek ugotovitvenega dela sodbe nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe, kar je bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skupno premoženje tožnice in prvotoženca predstavlja celotna stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem in da sta deleža tožnice in prvotoženca na tem skupnem premoženju enaka, vsakega do 1/8. S takšno ugotovitvijo ni določen delež na celotnem skupnem premoženju (manjka 6/8). V obrazložitvi sodbe je pojasnjeno, da je k gradnji skupne hiše prispeval tudi oče prvotoženca, da je očetov prispevek izključno šteti prvotožencu kot darilo. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje bi torej narekovala odločitev, da je skupno premoženje celotna hiša s pripadajočim zemljiščem in da je delež prvotoženca 7/8, tožnice pa 1/8, če bi se sprejele vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje kot pravilne.

2. Zemljišče parc. št. 4558 k.o. P. je po podatkih izvedenca javna pot. Če je to res, lastnik javne poti ni udeleženec tega postopka. Tožbeni zahtevek je zato v tem delu zavrniti, ker ni tožena prava stranka.

3. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je gradnja stanovanjske hiše v osnovi začela na pobudo drugotoženca in za potrebe njegove družine, ko pa sta se tožnica in prvotoženec poročila, se je gradnja nadaljevala namensko zanju. To pa pomeni, da sta tožnica in prvotoženec postala lastnika zgrajene hiše v obsegu zgrajenega od trenutka, ko se je hiša namensko začela graditi zanju in to na podlagi določila 1. odst. 21. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki ga je v tem primeru uporabiti na podlagi določila 268. člena Stvarnopravnega zakona, v odnosu do prvotoženca. Glede določitve deleža med tožnico in prvotožencem na zgrajeni stanovanjski hiši pa je uporabiti določilo 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

4. Ostane vprašanje, kako je vrednotiti vložen prispevek drugotoženca v gradjo stanovanjske hiše in sicer njegov prispevek v času, ko se je štelo, da hišo gradi on in njegov prispevek v času, ko se je štelo, da hišo gradita tožnica in prvotoženec. Sodišče prve stopnje je celotni prispevek drugotoženca štelo kot darilo prvotožencu.

Ni pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da je drugotoženčev prispevek k gradnji v času do trenutka, ko se je hiša začela graditi za mlada dva, šteti kot darilo drugotoženca prvotožencu.

Tudi ni pomislokov, da je prispevek drugotoženca, v času, ko se je hiša gradila za mlada dva, v obsegu kot je šlo za darilo, šteti za darilo drugotoženca prvotožencu. Je pa pri tem sporno v kakšnem obsegu je šlo za darilo drugotoženca prvotožencu, v kakšnem obsegu pa za obliko plačila dela prvotoženca, kot to navaja tožnica v pritožbi.

5. Res je Vrhovno sodišče v revizijski odločbi zapisalo, da se ni mogoče strinjati s povsem matematičnim izračunom, ker ta lahko pripelje do popačene presoje in da je takšno stališče v primeru gradnje med sorodniki in zakoncema ustaljena sodna praksa. Citirano stališče pa ne pomeni, da pri določitvi deleža ni potrebno izračunati prispevka posameznika, kadar je takšen izračun mogoč. V takšnih primerih, ko je izračun mogoč, je prispevek potrebno oceniti z izvedencem cenilcem, nato pa po prosti dokazni oceni oceniti v kakšnem obsegu to vpliva na posamezne solastniške deleže.

V tem primeru to pomeni, da je na toženi stranki dokazno breme, da dokaže kaj je šteti kot darilo drugotoženca prvotožencu (gradbeno zemljišče,strošek gradbene dokumentacije,gradbeni material, višina finančnih sredstev), da je vrednost daril oceniti in nato na podlagi proste dokazne ocene zaključiti v kakšnem obsegu je prvotoženčev delež na skupnem premoženju večji od tožnice iz naslova darila s strani drugotoženca.

6.V ponovljenem dokaznem postopku bo sodišče prve stopnje zato moralo:

- odpraviti nasprotje vsebovano v ugotovitvenem delu izreka sodbe;

- ugotoviti lastništvo zemljišča parc. št. 4558 k.o. P.;

- ugotoviti stanje gradnje stanovanjske hiše, ko se je ta pričela graditi za mlada dva;

- ugotoviti obseg darila drugotoženca prvotožencu, ga vrednostno oceniti in nato po prosti dokazni oceni oceniti, v kakšnem obsegu je prvotoženčev delež na skupnem premoženju večji iz tega razloga.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cp 667/99
• VSL sklep II Cp 1185/99
• VSL sodba I Cp 269/2000