<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep III Cp 4898/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2006:III.CP.4898.2006
Evidenčna številka:VSL52660
Datum odločbe:08.11.2006
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:smrt dolžnika - prehod zapuščine na državo - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe

Jedro

Pri prehodu zapuščine brez dedičev na državo (9. člen Zakona o dedovanju - ZD) država vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja in tako odgovarja tudi za njegove dolgove. Odgovornost za dolgove pa je o našem pravu omejena, dedič odgovarja samo do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa odgovarja s celotnim premoženjem, tako s podedovanim kot z lastnim (142. člen ZD). Gre torej za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja.

Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, že po samem zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika.

 

Izrek

Pritožba RS se zavrne in se sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdita.

Pritožbama upnikov se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremenita tako, da se izvršba na nepremičnine, vpisane v vl. št. 1800 k.o. Š. nadaljuje tudi zoper J.G.

RS sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Dolžnik je dolžan upniku N. d.d. povrniti 46.970,00 SIT stroškov pritožbenega postopka in upniku K. d.o.o. 13.420,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma dovoljeno izvršbo nadaljevalo zoper novo dolžnico RS (1. točka izreka) in zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper J.G. (2. točka izreka).

Proti takšni odločitvi sodišča se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravočasno pritožila RS. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, saj v izreku izpodbijanega sklepa ni definiralo, v kakšni višini oziroma obsegu ter s katerimi sredstvi izvršbe dolžnica odgovarja za zapustnikove dolgove. Dejstvo je, da je dolžnica na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, opr. št. D z dne 15.6.2005 postala lastnica le idealne 1/2 nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1800 k.o. Š., kar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti nadaljevanja izvršbe z vsemi predlaganimi sredstvi, saj iz citiranega sklepa o dedovanju izhaja, da dolžnik ni zapustil nobenega premičnega premoženja, sredstev na računu ali dohodkov. Ker je bil predlog upnika za nadaljevanje izvršbe v tem delu pomanjkljiv, bi moralo sodišče postopati po pravilih ZPP, ki veljajo za nepopolno in nerazumljivo vlogo in upnika pozvati, da natančno opredeli sredstva izvršbe. Tega pa ni storilo, temveč je le nekritično izdalo izpodbijani sklep. Nadalje sodišče tudi ni upoštevalo, da so nepremičnine obremenjene z zastavnimi pravicami in zaznambami vloženih izvršilnih postopkov, kar je bil očitno tudi razlog, da so se zakoniti dediči odpovedali dedovanju. Terjatve upnikov po obsegu presegajo vrednost zapuščine. Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove je omejena le do višine podedovanega premoženja in po enakem načelu je omejena tudi odgovornost države, višine vrednosti zapustnikovega premoženja pa vse doslej v navedenih izvršilnih postopkih še ni bila ugotovljena. Sodišče prve stopnje je tako v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo, poleg tega pa ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj je izrek sklepa nerazumljiv in nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma spremembo sklepa v smislu pritožbenih navedb.

Zoper 2. točko izreka sta se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, predvsem določb Zakona o izvršbi in zavarovanju pravočasno pritožila oba upnika. V vsebinsko enakih pritožbah navajata, da je bil sklep o izvršbi z dne 10.10.2001, s katerim je bila dovoljena izvršba na nepremičnine iz vl. št. 1800 k.o. Š., zaznamovan v zemljiški knjigi. S to zaznambo je upnik na teh nepremičninah pridobil zastavno pravico z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. J.G. je lastninsko pravico pridobila šele s sklepom o dedovanju z dne 15.6.2005, ki je bil v zemljiško knjigo vložen dne 10.10.2005, torej po zaznambi sklepa o izvršbi. S tem je J.G. postala stranka izvršilnega postopka, saj je lastninsko pravico pridobila po zaznambi sklepa o izvršbi. Iz tega razloga je potrebno izvršbo nadaljevati tudi zoper J.G., ne pa iz razloga, s katerim utemeljuje sodišče izpodbijani sklep.

Upnika sta na vročeno pritožbo RS odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. RS odgovarja za dolgove zapustnika do višine vrednosti zapuščine. Kakšna je ta vrednost, pa je stvar nadaljnjega izvršilnega postopka, v katerem bodo ta dejstva ugotovljena.

Pritožba Republike Slovenije je neutemeljena, pritožbi upnikov pa utemeljeni.

O pritožbi Republike Slovenije:

Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu, saj iz razlogov pritožbe izhaja, da nova dolžnica RS sklep sodišča prve stopnje izpodbija le v 1. točki izreka (1. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika je sklep procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžnikove smrti. Dolžnik J. G. je po vložitvi predloga za izvršbo umrl in ker je bil brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen (tako 1. točka 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prekinjen postopek se nadaljuje, ko ga dediči oz. pravni nasledniki prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo (tako 208. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 37. člen ZIZ). V zapuščinskem postopku D je bilo premoženje dolžnika izročeno Republiki Sloveniji, ker so se vsi zakoniti dediči dedovanju odpovedali. Pri prehodu zapuščine brez dedičev na državo (9. člen Zakona o dedovanju - ZD) gre namreč za pravni institut, ki je oblikovan za poseben primer, ko zapustnik umre in nima dedičev oziroma so se ti odpovedali dedovanju. Namen te zakonske določbe je, da se dokončno uredijo pravna razmerja glede pravic in stvari v zapuščini. Zaradi tega država vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja in tako odgovarja tudi za njegove dolgove. Odgovornost za dolgove pa je po našem pravu omejena, dedič odgovarja samo do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa odgovarja s celotnim premoženjem, tako s podedovanim kot z lastnim (142. člen ZD). Gre torej za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja. Sicer pa je sodišče prve stopnje zaenkrat odločilo le o procesnem nadaljevanju izvršbe, ne da bi določilo kakšna (nova ali dodatna) izvršilna sredstva. Kakšna pa je vrednost podedovanega premoženja in ali le ta zadošča za poplačilo upnikove terjatve, pa bo moralo sodišče prve stopnje presoditi v nadaljevanju postopka. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabilo 4. odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da se v primeru spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba nadaljuje tudi zoper novega dolžnika, če upnik z javno, po zakonu overjeno listino ali pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku dokaže, da je obveznost prešla nanj. Novi dolžnik mora prevzeti izvršilni postopek po pokojnem dolžniku v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanj, prevzemu pa se ne more upirati. Pri tem sodišče druge stopnje dodaja, da v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana, saj je izrek sklepa razumljiv, iz obrazložitve pa tudi v zadostni meri izhaja, na kakšni pravni podlagi in iz kakšnih razlogov je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršbo zoper pritožnico. Prav tako pa je sodišče prve stopnje na popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožba Republike Slovenije je tako v celoti neutemeljena.

O pritožbah upnikov:

Pritožbi utemeljeno opozarjata, da je pravno nasledstvo v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, že po samem zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika. Novi dolžnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Sodišču pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopa tako ni potrebno pridobiti soglasja ali mnenja novega dolžnika, saj je slednjemu ravno z izdajo sklepa o nadaljevanju priznan status procesnega subjekta in mu s tem dana tudi možnost sodelovanja v postopku. 2. odstavek 170. člena ZIZ določa, da je z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi v korist upnika pridobljena zastavna pravica z učinki tudi proti tistemu, ki kasneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 15.06.2005 izhaja, da je J.G. kot zapustnikova vdova v zapuščinskem postopku postavila izločitveni zahtevek iz naslova pridobivanja skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze, na podlagi katerega je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da 1/2 nepremičnin vl. št. 1800 k.o. Š. ne spada v zapuščino po pokojnem J.G., temveč je last J.G., na katero se bo po pravnomočnosti tega sklepa tudi vpisala lastninska pravica do 1/2. Zastavna pravica upnika, ki jo je pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi, je bila na celotni nepremičnini vl. št. 1800 k.o. Š. vpisana v zemljiški knjigi še pred vpisom lastninske pravice J.G. Zanjo res ne pride v poštev 142. člen ZD o odgovornosti za zapustnikove dolgove, saj ni dedinja zapustnikovega premoženja in zato ne univerzalna pravna naslednica pokojnega dolžnika, vendar pa je pravna naslednica predmeta izvršbe, zato se na podlagi 4. odstavka 24. člena ZIZ glede nepremičnin vl. št. 1800 k.o. Š. izvršba nadaljuje tudi zoper njo.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo Republike Slovenije kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano 1. točko izreka, pritožbama upnikov pa ugodilo in izpodbijano 2. točko spremenilo tako, da se izvršba glede nepremičnin vl. št. 1800 k.o. Š. nadaljuje tudi zoper J.G. (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Republika Slovenija s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker sta upnika s pritožbama uspela, sta upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov (5. odstavek 38. člena ZIZ), ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo na podlagi predloženih stroškovnikov, pri čemer je upoštevalo določbe Zakona o sodnih taksah in odvetniško tarifo. Upnikoma je tako priznalo priglašene stroške za sestavo pritožbe, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV. Glede stroškov odgovora na pritožbo pa je sodišče druge stopnje odločilo, da jih upnika krijeta sama, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč nista navedla ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje.

 


Zveza:

ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2, 24, 24/4, 170, 170/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODU3OQ==