<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep IV Cp 3008/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2006:IV.CP.3008.2006
Evidenčna številka:VSL52636
Datum odločbe:15.06.2006
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - zaupanje tretji osebi - korist otroka - preiskovalno načelo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti

Jedro

Sodišče mora v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zaradi varstva otrok lahko senat ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev. Pritožbeno sodišče je na podlagi presoje vseh podatkov v spisu prišlo do zaključka, da so bili v danem primeru podani pogoji za izvedbo dokaza z izvedencem psihološke stroke po uradni dolžnosti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v izpodbijanem delu (glede varstva, vzgoje, stikov in preživljanja) in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Mld. sina M. A. rojenega dne 6.1.1990 in mld. hčerko M. A. rojeno dne 22.2.1992, je zaupalo v varstvo, vzgojo in preživljanje tožniku. Toženki je naložilo plačevanje preživnine od zaključka glavne obravnave dne 16.3.2006 dalje, za vsakega otroka v višini 40.000,00 SIT mesečno, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zamude dalje. Odločilo je, da je toženka dolžna izpolniti preživninsko obveznost glede preživninskih zneskov, zapadlih do pravnomočnosti sodbe v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade RS o uskladitvi preživnin in obvestilu pristojnega centra za socialno delo. Odločilo je, da stiki med otrokoma in toženko potekajo neomejeno, v skladu z željo obeh otrok. Kar je tožnik zahteval več ali drugače, je zavrnilo. Proti navedeni sodbi, glede na vsebino pritožbe le proti tistemu delu sodbe, s katerim je odločeno o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih mld. otrok, se pravočasno pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/04 -UPB2) in predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sta pravdni stranki dne 11.1.2006 pri notarki M. K. R. sklenili sporazum o razdelitvi skupnega premoženja, medsebojnem preživljanju ter varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok. Tega sporazuma nobena stranka nikoli ni poskušala razveljaviti, zato je njegova vsebina še danes perfektna, sam sporazum pa predstavlja izvršilni naslov. Sodišče se do te listine ni opredelilo. Pravdni stranki zavezujeta dve listini, notarski sporazum in izpodbijana sodba. O isti stvari ni primerno imeti dveh izvršilnih naslovov, toliko bolj, ker so si pravice in obveznosti nasprotujoče. Najmanj kar je, gre za kolizijo, ki je sodišče ne bi smelo dopustiti. Toženka je hudo prizadeta, ker je sodišče oba otroka dodelilo v varstvo in vzgojo tožniku, čeprav sta se dogovorila za skupno starševstvo. Ni zanemarljiva okoliščina, da je bil sporazum med pravdnima strankama sklenjen dne 11.1.2006, izpodbijana sodba pa izdana dne 16.3.2006. Ker gre za tako kratko obdobje, ni mogoča tako drastična sprememba odnosov, da bi bila lahko sprejeta popolnoma drugačna odločitev od tiste, ki sta jo dogovorili stranki. Vztraja, da se spoštuje odločitev obeh staršev. Zaradi finančne stiske ni uspela plačati izvedenca, kar je tudi razlog, da je sodišče odločilo tako, kot je. Sodišče ve, da gre za odločitev življenjskega pomena, zato bi moralo angažirati izvedenca in nato odločiti na podlagi njegovega mnenja, katerega bi plačalo iz sredstev proračuna. Pripravljena je najeti kredit in ponovno predlaga, da se angažira izvedenca. Izvedenčevo odločitev je nato pripravljena sprejeti. Meni, da ima kot mati tisto starševsko skrb, da ji bo dodeljena hčerka M., s sinom, ki je očitno bolj naklonjen očetu, pa bi tako imela redne stike, saj vsi živijo v isti hiši.

Pritožba je utemeljena.

Kar zadeva očitek o dveh izvršilnih naslovih, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz določbe 64. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04 - UPB1, ZZZDR), ki ureja sporazumno razvezo zakonske zveze izhaja, da mora biti v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen le dogovor zakoncev o delitvi skupnega premoženja, o tem kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca. Dogovora o varstvu, vzgoji, preživljanju otroka in otrokovih stikih pa izvršljiv notarski zapis ne sme vsebovati, to pa zato, ker je sporazum podvržen presoji sodišča glede koristi otrok. V danem primeru sta pravdni stranki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (med drugim) sklenili tudi dogovor o varstvu, vzgoji, stikih in preživljanju mld. otrok ter vložili temu sporazumu ustrezajoč predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, od katerega je tožnik nato odstopil, tako da sedaj ne gre za postopek po predlogu, ampak za postopek po tožbi. Ker pa obstaja v obliki izvršljivega notarskega sporazuma sklenjen dogovor pravdnih strank o varstvu, vzgoji in preživljanju njunih otrok (ki je bil sklenjen zaradi sporazumne razveze zakonske zveze, do katere ni prišlo), bi bilo treba v izogib morebitnim zapletom v izvršilnem postopku, po oceni pritožbenega sodišča v izrek razvezne sodbe vnesti določbo, da sodba nadomešča sporazum o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih, sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Sodišče prve stopnje je mld. M. A. (starega 16 let) in mld. M. A. (staro 14 let) in mld. M. A. (staro 14 let) zaupalo očetu. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je v razgovoru pred CSD (dne 21.3.2005) M. izrazil željo, da bi živel z materjo, M. pa, da bi živela z očetom (prim. dopis na list. št. 17-18). Kasneje se je M. premislil, tako bi raje živel pri očetu (prim. dopis na list. št. 39 spisa). Na neformalnem razgovoru, ki je bil opravljen dne 9.11.2005 (list. št. 51 a spisa), sta oba otroka izrazila željo, da bi živela z očetom, pri čemer M. ne želi ostati skupaj z bratom M.. M. je glede (tekom postopka) predlaganega skupnega varstva in vzgoje pred narokom dne 23.2.2006 (prim. zapisnik na list. št. 61-62 spisa) po telefonu obvestila razpravljajočo sodnico, da se skupnega varstva in vzgoje boji. Toženka je zatrjevala, da sodišče napačno interpretira voljo otrok o tem, da bi rada živela pri očetu, saj sta otroka zmanipulirana, zaradi česar je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem psihologom. Ker pa ni založila predujma, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza ni izvedlo. Ocenilo je, da izvedba tega dokaza po uradni dolžnosti ni potrebna, ker sta oba otroka voljo o tem, pri kateremu od staršev bi živela, izrazila jasno in premišljeno. Pritožnica meni, da bi moralo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja izvesti dokaz z izvedencem psihologom.

V skladu z določbo 408. člena ZPP mora sodišče v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (prvi odstavek). Zaradi varstva otrok lahko senat ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev (drugi odstavek). Pritožbeno sodišče je na podlagi presoje vseh podatkov v spisu prišlo do zaključka, da so bili v danem primeru podani pogoji za izvedbo dokaza z izvedencem psihološke stroke po uradni dolžnosti.

Kljub izraženim željam obeh otrok, da bi živela pri očetu, po podatkih spisa ni jasno, zakaj M. ne želi živeti skupaj z bratom M. Argument, da je napet odnos med otrokoma mogoče pripisati rivalstvu med sorejenci, za izraženi izrazito odklonilni odnos M. do brata, ni prepričljiv. V praksi so pogosti primeri, ko so otroci v adolescenci tekom ločitvenega postopka drug drugemu v oporo in po ločitvi želijo ostati skupaj, ne pa ravno obratno. Iz pojasnila o zdravstvenem stanju (list. št. 50 in 51 spisa) je razvidno, da imata oba otroka psihične težave. Po navedenih zdravstvenih podatkih je bila M. (od 3.5.2005 - 17.6.2005) na lastno željo sprejeta v Center za zdravljenje otrok in mladine Š. pri S., zaradi umika iz neugodnega družinskega okolja ob ločitvenem postopku. Posebno ob vrnitvah z vikendov je potrebovala veliko psihičnega suporta. Nato je bila zaradi umaknitve iz okolja (10.10.2005) ponovno sprejeta v Š. pri S., tokrat po dogovoru z očetom.

ZZZDR poleg možnosti, da se enega ali oba otroka zaupata enemu ali obema staršema, predvideva tudi možnost zaupanja enega ali obeh otrok v varstvo in vzgojo drugi osebi (fizični ali pravni), če je to v korist otroka (tretji odstavek 105. člena ZZZDR). Po predstavljenih podatkih spisa se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo treba preučiti tudi možnost, da se M. namesti v zavod ali zaupa v varstvo in vzgojo tretji osebi, glede na to, da je izrazila željo, da ne želi biti skupaj z bratom in se iz domačega okolja zateka v Center za zdravljenje mladine v Š. pri S.. Po oceni pritožbenega sodišča je za pravilno vrednotenje vseh, v gornjem odstavku omenjenih okoliščin, ki izhajajo iz podatkov spisa, potrebno strokovno znanje psihološke stroke, s katerim sodišče ne razpolaga. Zaradi tega bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z izvedencem psihologom po uradni dolžnosti (408. člen ZPP). Ker tega ni storilo in je kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Čeprav zgolj zaradi odločitve o varstvu in vzgoji M., ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem psihološke stroke po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, ker je odločitev o varstvu in vzgoji enega otroka po svoji naravi povezana z odločitvijo o varstvu in vzgoji drugega otroka, pritožbi ugodilo v celoti. Zato je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v odločitvi o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih glede obeh otrok (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo treba s pomočjo izvedenca psihološke stroke ugotoviti, kdo od staršev je primernejši za vzgojo in varstvo otrok, oziroma, ali ni morda primerneje, da se varstvo in vzgoja (M.) zaupata drugi osebi (tudi zavodu). Izvedenec naj ugotovi, če ima toženka psihične težave in kakšne, ter kako to vpliva na vzgojo in varstvo otrok. Mnenje naj poda po temeljiti proučitvi podatkov spisa in po opravljenih razgovorih s pravdnima strankama, M. in M.. Odgovori naj tudi na toženkine očitke o manipulaciji otrok s strani tožnika, ki jih je izrazila v postopku in v vlogi z dne 18.3.2006.

 


Zveza:

ZZZDR člen 64, 105, 105/3, 64, 105, 105/3. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 408, 408/1, 408/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODU1Ng==