VSL sklep II Cp 2495/2006

Jedro

Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je posestnik in lastnik poslovnih prostorov v prizidku poslovne stavbe na naslovu X, da je poslovne prostore kupila od tožene stranke, da je kotlovnica za prizidek in za stari del zgradbe skupna, da se v tej kotlovnici nahajata peč, s katero se ogreva prizidek, in peč, s katero se ogreva stari del stavbe, da ima ključe kotlovnice le tožena stranka, da ji je tožena stranka poslala dopis, s katerim ji je odpovedala ogrevanje, da je tožena stranka na sestanku z novim upravnikom prizidka dne 26.9.2005 zatrdila, da bo z ogrevanjem prizidka začela, ko bo 3 dni zapored temperatura po 21. uri nižja od 12 stopinj Celzija, kar se je zgodilo 1.10.2005, da tožena stranka kljub pozivom tožeče stranke ob vložitvi tožbe še ni začela z ogrevanjem poslovnih prostorov tožeče stranke, zaradi česar je uporaba teh prostorov omejena. Te tožbene trditve ne dajejo podlage za uveljavitev stvarnopravnega zahtevka zaradi motenja posesti, temveč za uveljavitev obligacijskega zahtevka na izpolnitev obveznosti, ki jo je tožena stranka prevzela dne 26.9.2005 na sestanku z novim upravnikom prizidka, in sicer, da začne z ogrevanjem prizidka. Zaradi nesklepčnosti tožbe je sodišče druge stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke, kolikor tega ni storilo že sodišče prve stopnje, zavrnilo.

 

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (v točki I. 3 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu (v točkah I. 1, I. 2 in I. 4 izreka) sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne tudi v delu, v katerem mu je sodišče prve stopnje ugodilo, v odločitvi o pravdnih stroških (v točki I. 5 izreka) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v 15-tih dneh toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 173.760,80 SIT, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, v točki II. izreka pa spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi z dne 13.10.2005 razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna v 15-tih dneh povrniti njene pritožbene stroške v znesku 110.586,00 SIT, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

 

Obrazložitev

O.s. v L. je s sklepom z dnem 20.12.2005, opr. št. V P 3125/2005, ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v zadnji posesti poslovnih prostorov v prizidku poslovne stavbne na K. 94 v L. s tem, da od 1. oktobra 2005 dalje ne ogreva poslovnih prostorov, s čimer posega v dotedanjo normalno uporabo prostorov tožeče stranke (točka I. 1 izreka); odločilo, da je tožena stranka dolžna zagotoviti ogrevanje poslovnih prostorov v prizidku poslovne stavbe na K. 94 v L. (točka I. 2 izreka); kar je zahtevala tožeča stranka več, pa je sodišče zavrnilo (točka I. 3 izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo, da se je dolžna v bodoče ogibati takim in podobnim ravnanjem, ki posegajo v posest tožeče stranke na poslovnih prostorih v prizidku poslovne stavbe na K. 94 v L. in jo motijo pri normalni mirni uporabi teh prostorov, sicer je dolžna plačati denarno kazen v višini 2,000.000,00 SIT (točka I. 4 izreka). Sodišče prve stopnje je odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (točka I. 5 izreka), in zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 13.10. 2005 (točka II. izreka).

Zoper sklep sodišča prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki, tožeča stranka zoper zavrnilni del in zoper stroškovno odločitev, tožena stranka pa zoper ugodilni del, zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi in zoper stroškovno odločitev. in stroškovno odločitev.

Po mnenju tožeče stranke je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni navedlo, kateri del tožbenega zahtevka je zavrnilo, zavrnilnega dela svoje odločitve pa tudi ni obrazložilo. Tožba v predmetni pravdni zadevi je bila vložena prva, zato bi bil ugovor litispendence utemeljen le v pravdni zadevi opr. št. V P 3277/2005, ki je kasnejša. Tožeča stranka se tudi ne strinja s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje. Meni, da bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati vse pravdne stroške, zmanjšane za 10 % vrednosti tožbenega zahtevka.

Tožena stranka pa v svoji pritožbi sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do njenega temeljnega ugovora v tej pravdni zadevi, in sicer, da tožeča stranka s tožbo in s

predlogom za izdajo začasne odredbe nedopustno zasleduje uveljavitev pravice do ogrevanja. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje toženo stranko zavezalo k izpolnitvi, za katero ne obstoji pravna podlaga. To, kar je tožeča stranka zahtevala s tožbo in z začasno odredbo, bi lahko pridobila le z vzpostavitvijo pogodbenega razmerja. V zvezi z ugotavljanjem protipravnosti ravnanja tožene stranke so razlogi izpodbijanega sklepa nerazumljivi in pomanjkljivi. Napačna je tudi ugotovitev sodišča, da je šlo za prekinitev dobave ogrevanja. Tožena stranka je v svojih vlogah ves čas zanikala, da bi bilo njeno dejanje protipravno in s tem motilno, o tem je podala ustrezno trditveno in dokazno podlago, do katere pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Poleg tega je izrek v točki I. 2 nedoločen in neizvršljiv. Formulacija, da je tožena stranka dolžna zagotoviti ogrevanje poslovnih prostorov, je namreč abstraktna. Tožena stranka vztraja pri svojem ugovoru, da je bila tožba vložena prepozno. Tudi s tem v zvezi so razlogi izpodbijanega sklepa nejasni. Nadalje v predlogu za izdajo začasne odredbe in v izpodbijanem sklepu manjkajo sredstva in predmet izvršbe. Brez pravne podlage je tudi odločitev o denarni kazni v sklepu o začasni odredbi. Sodišče tudi ni zadovoljivo zavrnilo ugovora tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala težko nadomestljive škode.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke je utemeljena.

Tožeča stranka (prvotno S. z. T. - J. "88", z.o.o., T. 1, L., in D. center M., d.o.o., C.v M. l. 55, L. sedaj D.center M., d.o.o., C. v M. l. 55, L., M., d.o.o., K. 94, L., C.D., d.o.o., K. 94, L., dr. K. V., ambulanta interne medicine, K. 94, L., Z., zavod za ortodontijo in arhitekturo, K. 94, L., in dr. K.B., ordinacija splošne medicine, K. 94, L.) je v tožbi trdila, da je posestnik in lastnik poslovnih prostorov v prizidku poslovne stavbe na naslovu K. 94 v L., da je poslovne prostore kupila od tožene stranke, da je kotlovnica za prizidek in za stari del zgradbe skupna, da se v tej kotlovnici nahajata peč, s katero se ogreva prizidek, in peč, s katero se ogreva stari del stavbe, da ima ključe te kotlovnice le tožena stranka, da je tožena stranka tožeči stranki dne 4.4.2005 in dne 4.7.2005 poslala dopisa, s katerima je tožeči stranki odpovedala ogrevanje, da je tožena stranka na sestanku z novim upravnikom prizidka (prvotno prvotožečo stranko) 26.9.2005 zatrdila, da bo z ogrevanjem prizidka začela, ko bo tri dni zapored temperatura po 21. uri nižja od 12 stopinj celzija, kar se je zgodilo 1.10.2005, da tožena stranka kljub pozivom tožeče stranke ob vložitvi tožbe še ni začela z ogrevanjem poslovnih prostorov tožeče stranke, zaradi česar je uporaba teh prostorov omejena. Po mnenju pritožbenega sodišča, te tožbene trditve ne dajejo podlage za uveljavitev stvarnopravnega zahtevka zaradi motenja posesti, ki ga tožeča stranka uveljavlja v konkretnem primeru. Iz tožbenih trditev namreč izhaja, da tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti, ki jo je tožena stranka prevzela dne 26.9.2005 na sestanku z novim upravnikom prizidka, in sicer, da začne z ogrevanjem prizidka. Topa bi lahko uveljavljala le z obligacijskopravnim zahtevkom.

Ker dejanska podlaga tožbe ne utemeljuje zahtevka zaradi motenja posesti, kar pomeni, da je tožba nesklepčna, je treba zahtevek tožeče stranke (kolikor tega ni storilo že sodišče prve stopnje) zavrniti. Že iz tega razloga (ki je bil odločilen za sprejeto odločitev) je sodišče druge stopnje, ne da bi se v nadaljevanju opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb pravdnih strank, pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v zavrnilnem delu (v točki I. 3 izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS št. 26/99, 96/02, 110/02, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur.l. RS št. 51/98, 72/98 in 11/99, v nadaljevanju ZIZ), pritožbi tožene stranke pa ugodilo in v točkah I. 1, I. 2., I. 4. izreka (v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo) sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Skladno s tem je sklep spremenilo tudi v točki II. izreka tako, da je ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi ugodilo, sklep o začasni odredbi z dne 13.10.2005 razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Skladno s sprejeto odločitvijo in na podlagi 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ je pritožbeno sodišče odločilo o stroških vsega postopka. Ker tožeča stranka v tej pravdi

ni uspela, je sodišče druge stopnje odločilo, da mora toženi stranki v 15-tih dneh povrniti njene potrebne pravdne stroške (1. odst. 154. čl. ZPP in 1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (299. čl. Obligacijskega zakonika, Ur.l. RS št. 83/01, 32/04, 28/06, v nadaljevanju OZ).

Potrebni pravdni stroški tožene stranke v postopku na prvi stopnji znašajo 173.760,80 SIT. V tem znesku so zajeti nagrada odvetnikom tožene stranke za sestavo odgovora na tožbo v višini 300 točk (1. točka tar. št. 18 Odvetniške tarife, Ur.l. RS št. 76/03, 70/03 v nadaljevanju OT), nagrada za sestavo ugovora v višini 150 točk (2. točka tar. št. 27 OT), nagrada za sestavo prve pripravljalne vloge v višini 300 točk (1. odst. tar. št. 19 OT), nagrada za zastopanje na glavni obravnavi dne 20.12.2005 v višini 300 točk (1. točka tar. št. 20 OT), urnina v višini 150 točk (1. odst. 7. čl. OT), nagrada za končno poročilo stranki v višini 20 točk (4. točka tar. št. 39 OT), 2 % materialni stroški (3. odst. 13. čl. OT), 20 % davek na dodano vrednost (2. odst. 2. čl. OT) in sodna taksa za odgovor na tožbo v znesku 9.500,00 SIT (2. odst. tar. št. 1 Zakona o sodnih taksah, Ur.l. SRS št. 1/90, Ur.l. RS št. 48/90, 14/91, 38/96, 20/98, 70/00, 93/01, 77/02, 99/02 in 73/03, v nadaljevanju ZST v zvezi s 4. odst. tar. št. 1 ZST). Vsi navedeni stroški so odmerjeni skladno z OT in ZST. Sodišče pa toženi stranki ni priznalo sodne takse za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v znesku 1.900,00 SIT, ker po ZST plačilo sodne takse za ta ugovor ni predpisano.

Glede na dosežen uspeh pravdnih strank v pritožbenem postopku je sodišče druge stopnje odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna povrniti njene pritožbene stroške v 15-tih dneh, v premeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (1. in 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, 1. odst. 155. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ in 299. čl. OZ). Potrebni pritožbeni stroški tožene stranke, odmerjeni v skladu z OT in ZST, znašajo 110.586,00 SIT in obsegajo nagrado odvetnice za sestavo pritožbe v višini 375 točk (1. točka tar. št. 21 OT), nagrado za sestavo pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v višini 150 točk (6. točka tar. št. 27 OT), 2 % materialne stroške (3. odst. 13. čl. OT), 20 % davek na dodano vrednost (2. odst. 2. čl. OT), sodno takso za pritožbo zoper sklep zaradi motenja posesti v znesku 38.000,00 SIT (3. odst. tar. št. 3 ZST) in sodno takso za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v znesku 1.900,00 SIT (5. odst. tar. št. 3 ZST).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 436/2004
• VSL sodba I Cp 743/2007
• VSK sklep Cp 118/97