<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep IV Cp 6009/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:IV.CP.6009.2006
Evidenčna številka:VSL52830
Datum odločbe:10.01.2007
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršilni naslov - dogovor staršev o preživnini, sklenjen pri CSD

Jedro

Dogovor staršev o preživnini, sklenjen pri CSD, ni (več) primeren izvršilni naslov za sodno izvršbo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se dolžnikovemu ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

Upnik mora dolžniku v osmih dneh povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 322,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči dan po izteku izpolnitvenega roka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper dne 15.10.2004 izdani sklep o izvršbi. Zavrnilo je tudi njegov predlog za odlog izvršbe. Dolžniku je bilo naloženo, da v osmih dneh upniku povrne stroške odgovora na ugovor, odmerjene na 13.466,00 SIT.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Uveljavlja vse v zakonu predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo njegovemu ugovoru ugodeno, upniku pa naloženo povračilo stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o stroških do plačila. V obrazložitvi pritožbe navaja, da stališče prvostopenjskega sodišča, da ima dogovor o preživljanju z dne 15.5.2001 lastnost izvršilnega naslova, temelji na nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Sodišče ni upoštevalo, da je dolžnikova preživninska obveznost določena s pravnomočno in izvršljivo sodbo OSL z dne 30.11.1999. Gre za zvišanje že določene preživninske obveznosti, ne pa za njeno določitev v smislu 130. člena ZZZDR. Zato dogovoru ni mogoče pripisati lastnosti izvršilnega naslova. ZZZDR, ki je veljal v času sklepanja dogovora, je v 5. odstavku 132. člena določal, da sme (le) sodišče po predlogu prizadetega zvišati preživnino, določeno s pravnomočno odločbo (pa tudi z dogovorom iz 130. člena ZZZDR), če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Ker dogovor o preživljanju z dne 15.5.2001 ni bil sklenjen v ustreznem postopku in obliki, to je v obliki sodne poravnave v pravdnem postopku, nanaša pa se na zvišanje preživnine, določene z izvršilnim naslovom, tudi iz tega razloga ne gre za izvršilni naslov v smislu 130. člena ZZZDR, temveč kvečjemu za obligacijsko pogodbo. Izvršilni naslov je razvezna sodba, saj ta ni bila spremenjena tako, kot je predpisano v 132. členu ZZZDR. Ker pri dogovoru ni bila upoštevana določba 5. odstavka 132. člena ZZZDR je absolutno ničen. Čeprav ima obliko sporazuma v smislu 130. člena ZZZDR, za dolžnika v materialnem smislu ne ustvarja nobenih posledic in tudi nima lastnosti izvršilnega naslova.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani izvršilni zadevi je bil predlog za izvršbo vložen 17.5.2004, torej po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ-A, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 75/02 in velja od 21.9.2002 dalje. Za procesne predpise velja načelo neposrednega učinkovanja spremenjenih (procesnih) določb. ZIZ-A v 122. členu določa uporabo spremenjenih določb celo za postopke, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred njegovo uveljavitvijo (z izjemami, navedenimi v 2. odstavku istega člena). Ni torej dvoma, da je treba v obravnavani izvršilni zadevi, v kateri je bil izvršilni postopek sprožen po uveljavitvi ZIZ-A, utemeljenost uveljavljenega ugovora, da dogovor preživninskih zavezancev, sklenjen pred CSD dne 15.5.2001, v povezavi z obvestili CSD o valorizaciji preživnine, ni izvršilni naslov (2. točka 55. člena) presojati po določbah ZIZ-A.

Določba 17. člena ZIZ-A, ki opredeljuje izvršilne naslove, je delno spremenjena. Sodna izvršba se lahko dovoli le na podlagi naslednjih izvršilnih naslovov: izvršljive sodne odločbe in sodne poravnave, izvršljivega notarskega zapisa in druge izvršljive odločbe, seznama ali listine, za katere zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov. 18. člen ZIZ-A določa, da so s sodno odločbo po tem zakonu mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba, sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiščem ali arbitražo. 17. člen ZIZ-A med izvršilnimi naslovi, na podlagi katerih je mogoče voditi sodno izvršbo, ne določa več poravnave v upravnem postopku. Celo odločbe, izdane v upravnem postopku, so primeren izvršilni naslov za sodno izvršbo le tedaj, če gre za prisilno izterjavo dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika (primerjaj 2. odstavek 288. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Poravnava, sklenjena v upravnem postopku, se torej lahko prisilno izvrši le v postopku upravne izvršbe (primerjaj 288. člen ZUP).

Sodišče prve stopnje je odločitev, da je dogovor, sklenjen v upravnem postopku, primeren izvršilni naslov za sodno izvršbo, oprlo na določbo 3. točke 17. člena ZIZ, ki določa, da so izvršljive tudi druge listine, za katere zakon določa, da so izvršilni naslovi. Pri tem je štelo, da kljub temu, da je bila 1.5.2004, torej pred vložitvijo predloga za izvršbo, uveljavljena novela k Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu ZZZDR-C, Ur. l. RS št. 16/2004) še vedno velja določba 130. člena prejšnjega zakona, ki je dogovoru pred CSD dajala lastnost izvršilnega naslova. Pri tem se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na določbo 226. člena ZZZDR, ki predstavlja prehodno določbo k ZZZDR, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15/76, po kateri ta zakon, torej ZZZDR, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15/76, velja tudi za primere, o katerih do njegove uveljavitve še ni bila izdana pravnomočna odločba. Prehodna določba ZZZDR-C ne vsebuje določila, ki bi veljavnost prejšnjega zakona podaljševal v obdobje po 1.5.2004, ko je pričela veljati spremenjena določba 130. člena ZZZDR, po kateri lahko starša, če se o preživnini sporazumeta, predlagata izdajo sklepa v nepravdnem postopku, torej izdajo sodne odločbe, ki je po določbi 17. člena ZIZ-A primeren izvršilni naslov za vodenje sodne izvršbe. Glede na besedilo 3. točke 17. člena ZIZ-A, po kateri je izvršilni naslov le tista listina, za katero zakon določa tak status, ZUP pa za dogovore, torej poravnave, sklenjene v upravnem postopku, ne določa sodne izvršbe je treba pritrditi stališču dolžnika, da je podan ugovorni razlog iz 2. točke 55. člena ZIZ.A. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je pri presoji utemeljenosti ugovora, določbo 3. točke 17. člena ZIZ-A upoštevalo v povezavi z določbo 130. člena ZZZDR, ki od 1.5.2004 ne določa več, da je dogovor izvršilni naslov, ne pa v povezavi z določbami ZUP, materialno pravo zmotno uporabilo. Pritožbeno sodišče je zato, na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi, opr. št. I 2004/06244 z dne 15.10.2004, razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, saj za dovolitev izvršbe ni potrebne pravne podlage (44. člen ZIZ). Ker so ugotovljeni razlogi narekovali ugoditev pritožbi, pritožbenemu sodišču na druge pritožbene navedbe ni treba odgovarjati.

Upnik je v obravnavanem postopku propadel, zato mora dolžniku povrniti stroške, ki mu jih je povzročil z vložitvijo neutemeljenega predloga za izvršbo (6. točka 38. člena ZIZ). Stroški obsegajo nagrado odvetnici za sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi v vrednosti 200 točk, predloga za odlog izvršbe v vrednosti 50 točk, predloga za prednostno obravnavanje v vrednosti 50 točk in obrazloženo končno poročilo stranki (o ugovoru) v vrednosti 50 točk, nagrado za sestavo pritožbe v vrednosti 50 točk in obrazloženo končno poročilo stranki o pritožbi v vrednosti 50 točk. Upravičen je še do povračila 2 % materialnih izdatkov za stranko (v postopku pred sodiščem prve stopnje v vrednosti 7 točk in v pritožbenem postopku v vrednosti 5 točk). Nadalje je dolžnik upravičen do povračila stroška za DDV (v postopku pred sodiščem prve stopnje 70 točk in v pritožbenem postopku 20 točk). Dolžnik je torej upravičen do povračila nagrade odvetnici v vrednosti 702 točk, kar predstavlja, ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT, znesek 77.200,00 SIT oziroma po preračunu 322,23 EUR. Te stroške mora upnik dolžniku povrniti v osmih dneh, v primeru zamude pa mu mora plačati še zakonske zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006).

 


Zveza:

ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 55/1-2, 17, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 55/1-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODUxMg==