VSL sodba I Cp 1379/2002

Jedro

Če se izpodbija veljavnost pravnega posla zaradi poslovne nesposobnosti stranke, za odločanje ne zadostuje ugotovitev, da so bile voljne in pojmovne sposobnosti stranke bistveno zmanjšane. Treba je ugotoviti, ali je bila stranka sposobna dojeti pomen konkretnega pravnega posla in ali je bila sposobna izoblikovati pravo poslovno voljo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.157.700,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.3.1999 do plačila in pravdne stroške v višini 367.700,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.5.2002 do plačila. Nasprotni tožbeni zahtevek tožene stranke, da je izvensodna poravnava z dne 14.2.1999 neveljavna, in je tožeča stranka dolžna povrniti toženi njene pravdne stroške, je sodišče zavrnilo.

Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodba v delu, ko poskuša utemeljiti zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka, nejasna, v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih med razlogi sodbe in vsebino o izpovedbah v postopku pa obstaja precejšnje nasprotje. Sodišče se ni dotaknilo vprašanja, ali je izvensodna poravnava z dne 24.2.1999 dejansko odražala toženčevo pravo voljo oziroma se do toženčevih navedb v zvezi s tem vprašanjem sploh ni opredelilo. Poleg tega se ni opredelilo do izvedenskega mnenja prim. dr. DT, v katerem je jasno navedeno, da je pri toženi stranki bilo v bistveni meri prizadeto razumevanje pomena svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje v februarju 1999 pri sklenitvi izvensodne poravnave. Sodišče se ni opredelilo niti do potrdila ZD Kočevje z dne 22.2.1999, iz katerega izhaja, da je toženec že od decembra 1998 v terapevtskem in diagnostičnem postopku ter ga zdravnik ocenjuje za nesposobnega za kakršno koli delo za obdobje najmanj treh do petih mesecev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ni zasledilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zlasti ne tistih, ki jih v pritožbi uveljavlja tožena stranka. Pravilno je bilo uporabljeno tudi materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovljena vsa dejstva, ki so odločilnega pomena. Glede na to, da se je v postopku postavilo vprašanje o toženčevi pravdni sposobnosti, pa ni odveč ponoviti, da o slednji po oceni pritožbenega sodišča ni dvoma. Poslovna sposobnost polnoletne osebe se predpostavlja, delno ali popolno poslovno nesposobnost, ki ima za posledico pravdno nesposobnost, pa je treba dokazati. Tega toženec ni storil.

Pritožbeni očitek, da je sodba nejasna, da v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma, da obstaja med razlogi sodbe in vsebino o izpovedbah v postopku precejšnje nasprotje, je neutemeljen. Izpodbijana sodba vsebuje vse potrebne razloge o odločilnih dejstvih, razlogi so jasni, temeljijo na izvedenih dokazih in omogočajo preizkus sprejete odločitve. Sodišče prve stopnje je zavzelo jasno stališče o toženčevi poslovni sposobnosti in temeljito obrazložilo na podlagi izvedenih dokazov. Navedeni dokazni oceni, zgolj zaradi nestrinjanja tožene stranke z dokazno oceno sodišča, pa ni mogoče očitati, da bi bila sprejeta izven konteksta izvedenih dokazov ali morda v nasprotju z njihovo vsebino.

Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izvedenskega mnenja prim. dr. DT in potrdila ZD Kočevje z dne 22.2.1999.

Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Izvedensko mnenje ni izjema. Izvedenec psihiater se omeji na opis znamenj preiskovanca, ki kažejo na obstoj okoliščin, ki bi mogle vplivati na poslovno sposobnost, na strani sodišča pa je, da izvedensko mnenje presodi v povezavi z ostalimi dokazi (primerjaj Jože Petrič, Sposobnost za razsojanje in oblikovanje poslovne volje pri sklepanju pravnih poslov, Medicina in pravo, 1999 - 2000).

Če se izpodbija veljavnost pravnega posla zaradi poslovne nesposobnosti stranke, za odločanje ne zadostuje ugotovitev, da so bile voljne in pojmovne sposobnosti stranke bistveno zmanjšane. Treba je ugotoviti, ali je bila stranka sposobna dojeti pomen konkretnega pravnega posla in ali je bila sposobna izoblikovati pravo poslovno voljo (primerjaj pravno mnenje, Poročilo VSS 2/77). Izpodbijana sodba dejansko in pravno presoja obstoj toženčeve poslovne volje ob sklepanju sporne izvensodne poravnave in vsebuje vse potrebne razloge o odločilnih dejstvih. Izvedensko mnenje prim. dr. D.T. je v izpodbijani sodbi povzeto in čeprav se sodišče prve stopnje do mnenja izvedenca ni izrecno opredelilo, da je ocenilo v okviru celovite dokazne ocene sodbe, ki se nanaša na presojo toženčevih navedb, da je bil ob sklepanju izvensodne poravnave poslovno nesposoben. V okviru celovite presoje vseh izvedenih dokazov, predvsem poročila dr. L P, zdravstvene dokumentacije v spisu, korespondence s CSD Kočevje in UE Kočevje, zaslišanja prič in samega toženca je tako sodišče sicer sprejelo mnenje izvedenca, da je toženec zapadel v kronično depresijo, zavzelo pa je stališče, da je ta postala akutna ob prejemu tožbe leta 2000, ko se je začel toženec ambulantno zdraviti. Pri sklepanju izvensodne poravnave pa je toženec po presoji sodišča prve stopnje ravnal izredno razumno. Ob tem, da je depresivnost razpoloženjska motnja, povezana z eksistencialnim položajem bolnika, ki se poglablja ob stresnih situacijah in konfliktu (primerjaj M. Tomori, S. Ziherl, Psihiatrija, Medicinska fakulteta 1999, tudi izvedensko mnenje, l. št. 46), ter sledeč izvedenskemu mnenju (l. št. 47), da je toženec kljub prisotnosti simptomatike velike depresije, vedel, kaj pomenijo sodne pošiljke, odločitvi sodišča prve stopnje ni mogoče očitati, da je v nasprotju z izvedenskim mnenjem.

Prav tako ne moremo trditi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do potrdila ZD Kočevje z dne 22.2.1999. Čeprav v izpodbijani sodbi navedeno potrdilo ni izrecno omenjeno, ga je sodišče ocenilo ter v povezavi z drugimi dokazi (predvsem na podlagi poročila dr. L. P. in izvedenskega mnenja) zaključilo, da pozimi na prehodu iz leta 1998 na leto 1999 stanje ni bilo tako akutno, da bi upravičevalo drugačno sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno pa predstavlja le drugačno oceno ugotovljenih dejstev in ni razlog za razveljavitev izpodbijane sodbe.

Na ostale pritožbene trditve (ki so v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom tožeče stranke) pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP ni dolžno odgovarjati, ker niso bistvenega pomena.

Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 340/2003
• VSM sklep I Cp 44/2003
• VSL sklep II Cp 915/99