VSL sklep I Cp 1389/2002

Jedro

Odločitev o motenju posesti je dajatvena, zato je ugotovitev motenja le sestavni del odločitve, s katero je toženi stranki naložena vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. To pomeni, da deli njeno usodo: če odpade potreba po restituciji oziroma vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja, odpade tudi potreba po ugotovitvi dejstva motenja posesti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev, da ga je toženka motila v posesti stanovanjske hiše, K 60 v Ljubljani, s tem, da je 16.1.2001 zaprla ventil, dne 17.1.2001 pa ga je odlomila. Hkrati je ustavilo postopek zaradi umika dajatvenega dela tožbe na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja oziroma stanja, kakršno je bilo pred 16.1.2001, tožniku pa naložilo, da toženki povrne njene pravdne stroške v znesku 9.860,00 SIT.

Tožnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo s katero uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe določila 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitev skoraj enoletnega motenja posesti zaradi odklopa vode. Pravni interes tožnika je izkazan z vztrajanjem pri povrnitvi stroškov postopka, do katerih je upravičen. Res je sedaj voda priklopljena na drugačen način, kot je bila v trenutku motilnega dejanja, kar pa ne more biti razlog za zavrženje tožbe. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki preko zdravstvenega inšpektorata sklenili poravnavo, predstavlja napačno presojo dejanskega stanja. Stranki sta se le uskladili glede načina priklopa vode. Toženka bi morala tožniku priklopiti vodo na enak način že pred spornim odklopom dne 16.1.2001. Odklop vode je bil neutemeljen in je predstavljal motilno dejanje, zato bi moralo sodišče to ugotoviti in toženki naložiti povračilo stroškov postopka. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo 2. odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah. Takoj po priklopu vode je tožnik predlagal izvedenca vodovodne stroke, ki naj bi podal oceno utemeljenosti odklopa vode glede na način sedanjega priklopa. Sodišče bi moralo tudi zaslišati B. K. in P. O. V dopolnitvi pritožbe je tožnik še navedel, da je imela toženka njegovo soglasje za prekop in položitev vodovoda po trasi, po kateri je položen vodovod sedaj ter za sedanji način priklopa vode že od leta 1996.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v delu, ki vsebuje ugotovitev toženkinega motilnega dejanja. Ugotovitev tožnikove posesti in toženkinega motenja namreč nima značaja samostojnega deklaratornega elementa izreka odločitve o motenju posesti. Odločitev o motenju posesti je dajatvena, zato je ugotovitev motenja le sestavni del odločitve, s katero je toženi stranki naložena vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. To pomeni, da deli njeno usodo: če odpade potreba po restituciji oziroma vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja, odpade tudi potreba po ugotovitvi dejstva motenja posesti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da ni dopustna tožba, s katero se zahteva le ugotovitev motenja posesti, torej dejstva ne pa tudi vzpostavitve v prejšnje stanje ali prepoved bodočih motenj oziroma posegov, ker niso podane predpostavke ugotovitvene tožbe glede predmeta (ugotovitve pravice ali pravnega razmerja) in glede pravovarstvene potrebe (181. člen ZPP).

Pravilna pa je tudi stroškovna odločitev. Do tožnikovega umika dajatvenega dela tožbenega zahtevka je prišlo zaradi sporazumne določitve načina vzpostavitve prejšnjega stanja in realizacije sporazuma, do katerega je prišlo med pravdnima strankama v postopku, ki ga je vodil Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Do vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja torej ni prišlo na način, kakršnega je zahteval tožnik in ki po trditvah toženke ne bi bil mogoč zaradi obstoja nevarnosti mikrobiološke kontaminacije pitne vode. Tožnik zato svojega stroškovnega zahtevka ne more temeljiti na tistem delu določila 158. člena ZPP, ki ga bi upravičeval do povrnitve stroškov kljub umiku tožbe zato, ker je toženka izpolnila njegov zahtevek. Ker je tožnik hkrati tudi neutemeljeno vztrajal na delu tožbe, ki vsebuje le ugotovitev motenja posesti, mu je sodišče prve stopnje pravilno, upoštevajoč kriterij uspeha v pravdi, naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v znesku 9.860,00 SIT.

Tožnikova pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1307/2003
• VSC sklep Cp 915/2003
• VSC sklep Cp 710/2004