<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba I Cp 1500/2002

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.1500.2002
Evidenčna številka:VSL48733
Datum odločbe:16.04.2003
Področje:stvarno pravo
Institut:služnostna pravica

Jedro

Služnostna pravica se ustanovi zaradi potreb gospodujočega zemljišča zato okoliščina, ki se nanaša na služeče zemljišče za ugotovitev prenehanja služnosti ni relevantna. Upoštevajo se le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče. Pri ustanovitvi služnosti s sodno poravnavo ni nujno, da obstaja objektivna korist za nastanek služnosti - velikokrat nastane zaradi subjektivne koristi stranke v prid katere je služnost ustanovljena, ker gre pri sodni poravnavi za medsebojno popuščanje pravdnih strank.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Tožnica je od sodišča zahtevala, naj odloči, da preneha služnostna pravica, ki je bremenila njeno zemljišče (parc. št. 8, zk.vl. 22 k.o. ...., v nadaljevanju služeče zemljišče) v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine (parc. št. 26, zk. vl. 31 k.o. ...., v nadaljevanju gospodujoče zemljišče) - trenutno v lasti toženca. Tožnica v tožbi navaja, da so se okoliščine tako spremenile, da je predmetna služnost postala nepotrebna za uporabo gospodujočega zemljišča oziroma je odpadel razlog zaradi katerega je bila ustanovljena.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper to sodbo se je pritožila tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožnica navaja, da je bil razlog za ustanovitev služnostne poti, da se živina ni po nepotrebnem naprezala zaradi vožnje po daljši poti. Glede na spremenjeno dejstvo, da se sedaj prevoz opravlja izključno s traktorjem, pa po njenem mnenju služnostna pot ni več potrebna, saj je za rabo in obrabo traktorja razlika v manj prevoženih metrih zanemarljiva. Krožna vožnja pa ne more biti odločilen razlog za ohranitev služnosti. Pritožnica tudi nasprotuje odločitvi sodišča, da bi lahko novo gospodarsko poslopje postavila drugje (kjer to predlaga sodišče), saj bi zaradi sporne služnosti v celoti odpadla funkcionalnost ostalega zemljišča.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. št. 6-88/80 s spremembami, v nadaljevanju ZTLR) v drugem odstavku 58. člena določa, da lahko lastnik služne stvari zahteva, naj pravica stvarne služnosti preneha, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, ali če preneha razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali so se okoliščine od ustanovitve služnosti tako spremenile, da je postala služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari in ali je razlog zaradi katerega je bila služnost ustanovljena prenehal.

Tožnica je zatrjevala, da asfaltiranje javne ceste in dejstvo, da za hrambo kmetijske mehanizacije potrebuje prostor za izgradnjo garaže, predstavljata tiste spremenjene okoliščine, ki upravičujejo prenehanje služnosti. Pritožbene navedbe o tem, da je bila služnost ustanovljena zato, da se živina ne bi naprezala in da je ta razlog s tem, ko se delo opravlja s traktorjem odpadel, so navedbe novih dejstev, ki po določbi prvega odstavka 337. čl. ZPP niso dovoljene (Ur.l. št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno pomembna dejstva: - da je bila služnostna pravica ustanovljena s sodno poravnavo sklenjeno pred občinskim sodiščem v Rakeku dne 7.5.1968 in da sta v drugem odstavku te sodne poravnave stranki določili, da sme I. M. in njeni posestni nasledniki s praznim vprežnim vozom imeti dostop do svojega skednja preko parcele št.8 - travnik, ki je bila tudi tedaj last tožnice; - da sta s sklenitvijo te sodne poravnave pogodbeni stranki dejansko sklenili menjalno pogodbo - M. T. je s kupoprodajno pogodbo prenesla lastninsko pravico na parc. št. 893 k.o. .... na I. M., M. T. pa ji je odstopila del svojega zemljišča ; - da služnostna pot poteka po travnatem delu tožničine parcele in meri od vhoda v toženčev hlev do priključka na javno cesto 88 korakov; - da je do toženčevega hleva mogoče priti tudi po javni poti, ki od odcepa služnostne poti do hleva meri 155 korakov in je sedaj asfaltirana ob ustanovitvi služnosti pa je bila makadamska; - da so razdalje služnostne poti in javne poti ostale nespremenjene; - da se je zaradi razvoja mehanizacije spremenil način obdelave kmetije in toženec namesto vprežne živine uporablja traktor.

Višje sodišče opozarja, da potreba tožnice, da na zemljišču, po katerem poteka služnostna pot, zgradi garažo sploh ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere bi lahko služnost za gospodujoče zemljišče postala nepotrebna oziroma zaradi katere bi odpadel razlog zaradi katerega je bila ustanovljena. Služnostna pravica se ustanovi zaradi potreb gospodujočega zemljišča zato okoliščina, ki se nanaša na služeče zemljišče za ugotovitev prenehanja služnostni ni relevantna. Upoštevajo se le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče (primerjaj z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 2/99). Zato so dejstva v zvezi z gradnjo garaž za pravilno rešitev tega spora nepomembne in so nerelevantne tudi pritožbene navedbe v tej smeri.

Pomembno je, da je bila služnost ustanovljena s sodno poravnavo. Pri sodni poravnavi gre vselej za medsebojno popuščanje pravdnih strank, zato pri ustanovitvi služnosti s sodno poravnavo ni nujno, da obstaja objektivna korist za nastanek služnosti - ampak nastane zaradi subjektivne koristi stranke v prid katere je služnost ustanovljena. Z dejstvom, da je javna pot sedaj asfaltirana in da toženec namesto vprežnih živali uporablja traktor, tožeča stranka ni dokazala, da je toženčeva subjektivna korist, ki je bila podana ob ustanovitvi služnosti sedaj prenehala zaradi teh sprememb. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da je pravica stvarne služnosti postala nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari niti, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Tako je sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Drugi odstavek izreka temelji na določbi prvega odstavka 165. čl. ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, ko zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora v skladu s prvim odstavkom 154. čl. ZPP sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

 


Zveza:

ZTLR člen 85, 85/2, 85, 85/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjAwNw==