<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1402/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.1402.2021
Evidenčna številka:VSL00050039
Datum odločbe:25.10.2021
Senat, sodnik posameznik:Metoda Orehar Ivanc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški za preživljanje prosilca - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - tožba - sestavine tožbe - vložitev tožbe - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev

Jedro

Nastanek taksne obveznosti je pogojen z vložitvijo vloge, ki ima vse zakonsko predpisane sestavine za tožbo.

Meja med vlogo, ki jo sodišče obravnava kot drugo vlogo, vloženo pred pravdnim sodiščem, in za katero ni predpisana taksna obveznost, in vlogo, ki jo sodišče obravnava kot nepopolno tožbo, ni opredeljena. Edino zanesljivo ločnico lahko predstavlja zakonska opredelitev pojma tožba.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. V pritožbi povzema opis zadeve, zaradi katere je vložil tožbo. Ne strinja se z oceno, da ima visoke prihranke. Prihranki v višini 9.000,00 EUR, ki so se mu doslej zmanjšali na 8.200,00 EUR, ne predstavljajo visokih prihrankov. Živi s hudo bolno mamo in nima nobenih prihodkov, čeprav išče zaposlitev. Ta denar, ki ga je privarčeval, je namenjen temu, da se obnovi stanovanje, ne pa nakupovanju živil in plačevanju položnic. Že štiri mesece čaka na odločbo o brezplačni pravni pomoči, za katero je zaprosil. Sprašuje se, kako naj plača tako visok znesek sodne takse, saj ne ve, ali ima njegova zadeva možnost za uspeh. Če bi odvetnik tožniku tožbo odsvetoval, bi tožbo umaknil.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, - da je pritožnik 17. 11. 2020 na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani poslal vlogo, ki jo je naslovil kot prošnja za pomoč, - da je bil s sklepom pozvan k dopolnitvi vloge, - da se je 9. 12. 2020 odzval z vlogo, v kateri je navedel, da gre za tožbo, da je toženec, opredeljen z imenom in priimkom, odgovoren za njegovo invalidnost, brezposelnost, za ignoriranje nasilja na delovnem mestu, šikaniranje in izgubo dostojanstva, da zaradi hudega kratenja ustavnih pravic zahteva odškodnino v višini 147.500 EUR in da je znesek okviren, a visok zaradi hudih kršitev in posledično hudih telesnih bolečin in duševnih stisk, - da ga je sodišče še enkrat pozvalo k dopolnitvi tožbe tako, da navede toženčev naslov ter svoje in toženčeve identifikacijske podatke, in da je sklep prejel 17. 12. 2020, – da se je Delovno in socialno sodišče s sklepom z dne 11. 3. 2021 izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo okrožnemu sodišču, - da je okrožno sodišče tožnika pozvalo k plačilu sodne takse v višini 2.559 EUR in da je plačilni nalog prejel 11. 6. 2021, - da je 14. 6. po elektronski pošti poslal dopis, v katerem prosi za oprostitev plačila sodne takse in sprašuje, kaj pomeni poziv za plačilo sodne takse ob dejstvu, da je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči in da o prošnji še ni bilo odločeno, - da mu je sodišče odgovorilo, da mora morebitno prošnjo za oprostitev plačila sodne takse vložiti v fizični obliki in da je bil o posledicah neplačila sodne takse poučen že v taksnem nalogu, - da je 28. 6. 2021 vložil prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, ki jo je sodišče zavrnilo z izpodbijanim sklepom.

5. Drugače kot prejšnji zakon, po katerem je taksna obveznost nastala z vložitvijo vloge (drugi odstavek 4. člena Zakona o sodnih taksah - ZST), je v veljavnem Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), s katerim je bil uveden sistem enkratne takse za postopek, določeno, da taksna obveznost nastane z vložitvijo tožbe (prvi odstavek 5. člena). Taka ureditev je skladna z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem se ta postopek začne s tožbo (179. člen).

6. ZPP razlikuje med ožjim pojmom tožbe in širšim pojmom vloge. Z vlogo so mišljeni tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave (prvi odstavek 105. člena ZPP). Tožba pa je vloga, ki vsebuje določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke strank (prvi odstavek 180. člena ZPP). Vloga, ki nima vseh sestavin, da bi se obravnavala kot tožba, (še) ni tožba. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojen z vložitvijo vloge, ki ima vse zakonsko predpisane sestavine za tožbo (poimenovane tudi kot popolna tožba).

7. Tako razumevanje podpira narava taksne obveznosti in z njo skladne določbe ZST-1 o vračilu sodne takse v primeru predčasnega zaključka postopka. Sodna taksa je po svoji naravi odmena za dejanja, ki jih v sodnem postopku opravi sodišče. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora med višino takse in med storitvijo, za katero se zaračunava, obstajati neposredna zveza in razumno razmerje. Zakonodajalec ima pri določitvi višine takse široko polje presoje, a mora pri tem upoštevati, da bi taksa, ki ne bi bila določena v razumnem razmerju s storitvijo, lahko pravnim subjektom omejila dostop do pravic, in da bi bilo s tem prekršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave.1 V upoštevanju narave sodne takse ima torej razlog zakonska določba, po kateri se za dve tretjini zniža sodna taksa v primeru, ko se postopek konča v zgodni fazi.2 Ni videti razumnega razloga, da bi bila sodna taksa trikrat višja v primeru, ko vloga nima vseh sestavin, ki jih mora imeti tožba, in se torej postopek njenega obravnavanja zaključi še znatno prej.

8. Opisana razlaga vodi tudi k enakemu obravnavanju vlog, ki nimajo vseh sestavin, da bi jih sodišče lahko obravnavalo kot tožbo. Meja med vlogo, ki jo sodišče obravnava kot drugo vlogo, vloženo pred pravdnim sodiščem, in za katero ni predpisana taksna obveznost, in vlogo, ki jo sodišče obravnava kot nepopolno tožbo, namreč ni opredeljena.3 Edino zanesljivo ločnico lahko predstavlja zakonska opredelitev pojma tožba.

9. V obravnavanem primeru je pritožnik svojo vlogo po pozivu sodišča opredelil kot tožbo, a ga je sodišče zatem pozvalo k njeni dopolnitvi, na ta poziv pa se ni odzval. Ostaja resen dvom o tem, ali ima vloga vse, kar je treba, da bi se obravnavala kot tožba. Manjka toženčev naslov, v vlogi pa tudi ni navedb, ki bi utemeljevale zahtevano odškodnino v višini 147.500 EUR po posameznih oblikah škode (telesne bolečine, duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic). Poleg tega iz pritožnikovih vlog izhaja, da ne razume v celoti, kako teče postopek in kakšne so posledice posameznih njegovih odzivov na zahteve sodišča. V teh okoliščinah še ni obstajala dovolj zanesljiva podlaga za odmero sodne takse. Ni jasno niti, ali je podana obveznost plačila sodne takse, niti kakšna je njena višina (ki je v skladu s 16. členom ZST-1 odvisna od zahtevanega zneska odškodnine). Posledično ni podlage niti za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Za presojo, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za prosilčevo preživljanje oziroma ali prosilčev materialni položaj narekuje odlog ali obročno plačilo dolžne takse, je namreč pomembno, ali je taksna obveznost nastala in za kako visoko obveznost gre.

10. Ker je zaradi zmotne razlage ZST-1 in ZPP dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj o pritožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse odloči potem, ko bo ugotovilo, ali gre za tožbo in kakšna je vrednost spornega predmeta (in ali je posledično potrebna morebitna sprememba izdanega taksnega naloga po uradni dolžnosti).

-------------------------------
1 Tako nazadnje odločbi US RS U-I-223/16 z dne 23. 4. 2020 (Uradni list RS, št. 65/2020) in U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 35/2018).
2 Taksna obveznost se (za dve tretjini) zmanjša v primeru umika tožbe pred razpisom naroka in v primeru izdaje sodbe na podlagi odpovedi ali pripoznave najkasneje na prvem naroku (tar. št. 1112 Taksne tarife ZST-1). Tretji primer, v katerem zakon določa znižanje taksne obveznosti, tj. sklenitev sodne poravnave pred izdajo odločbe, ima drug razlog, in sicer vzpodbujanje mirnega reševanja sporov.
3 Člen 55 Pravilnika o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev: V vpisnik R se vpisujejo razne civilne, gospodarske oziroma razne delovno socialne zadeve, ki se ne vpisujejo v kakšen drug vpisnik. Člen 39 navedenega pravilnika: V vpisnik P se vpisujejo pravdne zadeve, v katerih okrajna in okrožna sodišča sodijo na prvi stopnji.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 4, 4/2, 5, 5/1, 16
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105, 105/1, 179, 180, 180/1
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUyMzEw