<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 1664/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.1664.2021
Evidenčna številka:VSL00050042
Datum odločbe:18.10.2021
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), mag. Nataša Ložina (poroč.), Karmen Ceranja
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - družinski člani - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - nujen postopek - mladoletnik - fizično nasilje - verbalni konflikt - stopnja verjetnosti - dokazni standard verjetnosti - listinski dokaz

Jedro

Postopek po ZPND je nujen in prednosten, zaradi narave postopka je stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi obstoj odločilnih dejstev.

Ker je bil nasprotni udeleženec nasilen nad predlagateljico, ki se je ob dogodkih počutila prestrašeno, ponižano, bala se je za svojo varnost in varnost svojih otrok, je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu utemeljeno izreklo ukrepe po 19. členu ZPND.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici 149,33 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 3. 2021 nasprotnemu udeležencu za obdobje devetih mesecev prepovedalo: vzpostaviti vsakršno srečanje oziroma približevati se predlagateljici na razdalji manj kot 100 metrov; zadrževati se na razdalji manj kot 100 metrov od stanovanja, v katerem živi predlagateljica, na naslovu A.; vstopiti v stanovanje, v katerem živi predlagateljica; zadrževati in približevati se kraju, kjer predlagateljica dela, na naslovu B., na manj kot 100 metrov, navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb. Navedeno velja, razen če sodišče v drugem postopku, v katerem odloča o stikih med nasprotnim udeležencem in mld. C. C., odloči drugače. V primeru kršitve je sodišče nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 700,00 EUR. Sodišče je odločilo tudi o stroških postopka, v presežku je predlog predlagateljice zavrnilo. Zoper navedeni sklep je nasprotni udeleženec 2. 4. 2021 vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Odločilo je še, da nasprotni udeleženec nosi stroške predlagateljice, ki jih je imela v ugovornem postopku, sklep o višini teh stroškov bo izdan po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi, podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Nasprotni udeleženec zatrjuje, da je sodišče sklep oprlo na zmotno ugotovitev, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico in njenim sinom izvajal nasilje. Sledilo je izpovedi in navedbam predlagateljice, navedbe in izpoved nasprotnega udeleženca pa je štelo za neverodostojne in neprepričljive ter nasprotnemu udeležencu ni verjelo. Po mnenju nasprotnega udeleženca bi moralo sodišče upoštevati, da so bili odnosi že med trajanjem zunajzakonske zveze med udeležencema slabi in konfliktni ter so taki ostali tudi po razpadu njune zveze. H konfliktnemu odnosu med udeležencema sta enakovredno prispevala oba.

Glede dogodka dne 20. 9. 2020 sodišče neutemeljeno ni upoštevalo navedbe nasprotnega udeleženca, potrjene z njegovo izpovedjo, da ga je D. D., tj. mld. sin predlagateljice napadel z nožem. Ker sodišče napada ni ugotovilo, je dejansko stanje ugotovilo zmotno oziroma nepopolno. Zagrešilo je bistveno kršitev določb postopka, ker o tem ni zaslišalo D. D. Glede napada z nožem sta bili izjavi udeležencev diametralno nasprotni. Sodišče je imelo možnost pridobiti izjavo tretje osebe, pa tega ni storilo. Ob drugačni dokazni oceni, torej ob oceni, da je D. D. nasprotnega udeleženca napadel z nožem, bi sodišče moralo ugotoviti, da do nasilja nad predlagateljico oziroma njenim sinom ni prišlo, saj je nasprotni udeleženec ravnal v samoobrambi.

Tudi dogodki dne 19. 2. 2021 ne predstavljajo konkretizacije nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Nasprotni udeleženec je bil tega dne izzvan s strani predlagateljice in njenih prijateljic. E. E. je tista, ki je prva verbalno in fizično napadla nasprotnega udeleženca. Predlagateljica se nasprotnega udeleženca ni bala, saj je prišla na njegovo dvorišče in večkrat vstopila v njegov osebni prostor. Tega dne ni bila prestrašena, saj se je z nasprotnim udeležencem enakovredno prepirala. Če je sodišče izrazilo prepričanje, da bi se lahko nasprotni udeleženec 20. 9. 2020 umaknil iz stanovanja predlagateljice, bi enakovredno stališče moralo zavzeti tudi ob dogodkih dne 19. 2. 2021, torej da bi se predlagateljica s prijateljicama lahko umaknila iz dvorišča nasprotnega udeleženca.

Sodišče je nekritično sledilo izpovedi predlagateljice ter posledično napačno in nepopolno ugotovilo dejanski stan te zadeve. Zmotno je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal nasilje ter mu izreklo ukrepe po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), čeprav za to ni dejanske podlage. Udeleženca sta se pred razpadom zveze in po njej enakovredno prepirala, kot orožje enega proti drugemu sta uporabljala prijave na policijo in sodne postopke, vendar tega dogajanja ni mogoče interpretirati kot nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Predlagateljice nasprotnega udeleženca ni bilo nikoli strah, tudi v prepirih je bila enakovredna v vseh pogledih.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek po ZPND je nujen in prednosten, zaradi narave postopka (gre za hitro in začasno ureditev razmerij zaradi neposredno preteče nevarnosti) je stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev. Navedeno je sodišče prve stopnje pravilno storilo in nasprotni udeleženec sodišču neutemeljeno očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni zaslišalo (tudi) mld. sina predlagateljice. Ker za odločitev o ukrepih po ZPND zadošča, da so pogoji verjetno izkazani, kar je v konkretnem primeru na podlagi listinskih dokazov in izpovedi udeležencev ter prič, sodišče tudi pravilno ugotovilo, je dokazni predlog nasprotnega udeleženca za zaslišanje mld. D. D. pravilno zavrnilo.

6. ZPND v 3. členu določa, da je nasilje v družini prepovedano. Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok. Družinski člani so v skladu z 2. členom ZPND med drugim zakonec ali zunajzakonski partner, sorodnik v ravni vrsti, osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, tudi če sta razmerje ali skupnost prenehala.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo zlasti na ugotovitvah o dogodkih dne 20. 9. 2020 in 19. 2. 2021 in na v teh dogodkih ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca nad mld. D. D. in predlagateljico. Ne drži, da je sodišče zgolj nekritično v celoti sledilo izpovedi predlagateljice ter neutemeljeno ni upoštevalo navedb in izpovedi nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je namreč v postopku poleg udeležencev zaslišalo tudi priče, vpogledalo pa je tudi v listine v spisu ter USB ključ nasprotnega udeleženca in po tako izvedenem dokaznem postopku napravilo celovito in prepričljivo dokazno oceno, ki jo sodišče druge stopnje sprejema kot pravilno. Pravilno je upoštevalo tudi, da je nasprotni udeleženec v ugovoru navedel, da do predlagateljice ni bil nikoli fizično ali verbalno nasilen, a je celo sam izpovedal drugače, kot bo razvidno iz nadaljevanja. Nasprotni udeleženec zatrjuje, da sodišče ni upoštevalo, da sta h konfliktnemu odnosu med udeležencema enakovredno prispevala oba, vendar neutemeljeno, saj je odločilno, da je bilo ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca, ki pa ga tudi zatrjevana prepirljivost predlagateljice ne opravičuje.

8. Nasprotni udeleženec je glede dogodka 20. 9. 2020 sam izpovedal, da je zamahnil proti mld. D. D. (ki je kričal na nasprotnega udeleženca). Ko mu je sodnica pokazala fotografijo mld. D. D., na kateri se vidi modrica na obrazu, je izpovedal tudi, da je mogoče, da je udarec od njega, za sam dogodek se je tudi večkrat opravičil. Glede na izpoved predlagateljice, ki ji je sodišče prve stopnje ob celoviti dokazni oceni pravilno sledilo, nasprotnemu udeležencu, ki je izpovedal, da je mld. D. D. udaril v samoobrambi, utemeljeno ni verjelo.

9. Kot je bilo že navedeno, je nasprotni udeleženec v ugovoru navedel, da do predlagateljice ni bil nikoli fizično ali verbalno nasilen, na naroku pa je glede dogodka 19. 2. 2021 sam izpovedal, da je zamahnil proti predlagateljici, ki je padla na tla, da jo je verjetno zadel nekam v glavo, kam, ni vedel. Iz izpovedi zaslišanih prič ter predlagateljice pa izhaja, da je tega dne predlagateljico najprej brcnil v zadnjico, nato pa še odrinil, predlagateljica je pri tem padla na tla. Kot je razvidno iz izvida UKC z dne 19. 2. 2021 je prejela udarce v glavo, imela je buško, levo zapestje je bilo rahlo otečeno.

10. Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da njegovo ravnanje dne 19. 2. 2021 ne predstavlja konkretizacije nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico ter nasprotno ugotovitvam sodišča prve stopnje navaja, da je bil izzvan s strani predlagateljice in njenih prijateljic. Drži, da je prišlo ob predaji otroka pred hišo nasprotnega udeleženca med udeležencema do prepira, prerivanja in kričanja, vendar to fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca ne opravičuje. Neutemeljena je tudi navedba nasprotnega udeleženca, da predlagateljica tega dne ni bila prestrašena. Sodišče je predlagateljici tudi v tem delu utemeljeno verjelo. Nenazadnje je predlagateljica, ker jo je bilo strah zaradi preteklih izkušenj in nepredvidljivega vedenja nasprotnega udeleženca, prosila prijateljici E. E. in F. F., da gresta z njo k nasprotnemu udeležencu, ki je predlagateljico klical, če lahko pride po C. C.

11. Očitek sodišču, da bi moralo zavzeti stališče, da bi se predlagateljica s prijateljicama lahko umaknila z dvorišča nasprotnega udeleženca, ni utemeljen. Dne 19. 2. 2021 je bila situacija drugačna kot v dogodku dne 20. 9. 2020. V dogodku 20. 9. 2020 se je namreč mld. D. D. postavil v bran predlagateljici in se nasprotni udeleženec ni umaknil iz stanovanja ter je udaril mld. D. D., dne 19. 2. 2021 pa je nasprotni udeleženec poklical predlagateljico, da naj pride po mld. C. C., pa ji ga potem ni želel izročiti.

12. Sodišče prve stopnje je ob navedenem pravilno ugotovilo dejansko stanje. Ker je ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec nasilen nad predlagateljico (ter mld. D. D.), ki se je ob dogodkih počutila prestrašeno, ponižano, bala se je za svojo varnost in varnost svojih otrok, je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu utemeljeno izreklo ukrepe po 19. členu ZPND in je pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

13. V skladu z 22a. členom ZPND je sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka odločilo po prostem preudarku. Nasprotni udeleženec, ki s pritožbo ni uspel in na strani katerega so razlogi za predmetni postopek, je dolžan predlagateljici povrniti njene pritožbene stroške.1 Ti predstavljajo sestavo odgovora na pritožbo po odvetniku, in sicer 200 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 120,00 EUR, materialni stroški (2 %) znašajo 2,40 EUR, 22 % DDV pa 26,93 EUR. Vsi potrebni pritožbeni stroški predlagateljice, ki jih je tej dolžan povrniti nasprotni udeleženec, tako znašajo 149,33 EUR.

-------------------------------
1 O ostalih stroških, ki so bili priglašeni v odgovoru na pritožbo, je bilo odločeno s sklepom z dne 9. 3. 2021 (po temelju in višini) ter sklepom z dne 2. 9. 2021 (po temelju). O višini slednjih stroškov bo sodišče prve stopnje sklep izdalo v nadaljevanju, skladno z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 2, 3, 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUyMzA2