VSL Sodba II Cp 348/2021

Jedro

Tožniku stvar ni bila odvzeta, saj mu vgraditev kanalizacijskega voda pod zemljo posesti oziroma uporabe sporne nepremičnine ne preprečuje, mu jo pa omejuje.

Absolutna narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli poseganja v njegovo lastninsko pravico, torej lahko lastnik varuje svojo lastninsko pravico tudi pred posegi, ki nimajo narave odvzema stvari.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo, da v roku treh mesecev od prejema sodbe na vzhodnem delu parcele št. 000/9, to je na asfaltiranem delu, ki je širok približno 4 m in dolg približno 32 metrov in na severu meji na parcelo št. 000/5 ter na jugu na parcelo št. 000/4, vse k. o. ..., vzpostavi prejšnje stanje tako, da odstrani tam položeno komunalno infrastrukturo za fekalno kanalizacijo (I. točka izreka) ter da je na navedenem delu parcele v prihodnje dolžna opustiti polaganje komunalne infrastrukture za fekalno kanalizacijo, obnavljanje meteorne kanalizacije, polaganje asfalta in tem podobne posege (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, naj ji tožena stranka zgoraj navedeni del parcele vrne v neposredno posest, iz nje odstrani asfalt in komunalno infrastrukturo, ki presega fekalno kanalizacijo, nanjo nasuje zemljo in poseje travo ter naj v prihodnje opusti posege, ki presegajo tiste iz II. točke izreka, je zavrnilo (III. točka izreka). Sklenilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlagata pritožbo obe pravdni stranki, tožnik zoper zavrnilni del, toženka pa zoper ugodilni del izreka sodbe, oba iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.¹

3. Tožnik meni, da je ostalo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ker sodišče ni zaslišalo predlagane priče A. A. Ugotovitev sodišča, da so vaščani sami, brez sodelovanja takratnih občinskih ali drugih oblastnih organov, gradili kanalizacijo in polagali asfalt, je napačna. Pravni prednik tožnika nikoli ni dal soglasja za postavitev infrastrukture na njegovo zemljišče. Ves čas je bil namreč v zmoti, do kod seže njegovo zemljišče in je šele pred vložitvijo te tožbe ugotovil, da je infrastruktura položena na njegovem zemljišču ter da občinska pot poteka 4 m proti vzhodu. Sporna pot, ki je predmet tožbe, ni in ne more biti kategorizirana javna pot, saj je v lasti tožnika. Tudi postopek razlastitve tega zemljišča ne bo mogel biti uspešen, saj ni izkazan javni interes, pač pa zasebni interes nekaterih lastnikov sosednjih zemljišč. Tožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico.

4. Toženka meni, da je izrek sodbe v I. in II. točki v nasprotju sam s seboj. Za izvršitev I. točke izreka izpodbijane sodbe je za odstranitev fekalne kanalizacije na spornem zemljišču potreben izkop kanala nad cevjo fekalne kanalizacije, odstranitev cevi in jaška, zasutje in utrditev kanala (trase izkopa) in položitev asfalta na trasi izkopa. Če bo toženka po odstranitvi fekalne kanalizacije nasula, utrdila in ponovno asfaltirala del izkopa, bi lahko naletela na očitek (ali bi lahko prišlo celo do onemogočanja vzpostavitve sedanjega stanja), češ da je toženki prepovedano poseganje na ta del nepremičnine s „polaganjem asfalta in tem podobnimi posegi“. Nadalje pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje ni odločalo v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Tožnik je vložil negatorno tožbo, pri čemer je zahteval posest na spornem zemljišču, na katerem ne bi bilo več nobene komunalne infrastrukture. Meni, da je vzpostavitev prejšnjega stanja utemeljena le, če je mogoče ugoditi zahtevku na vrnitev v neposredno posest. V nasprotnem primeru je (delna) vzpostavitev prejšnjega stanja izven s tožbo zasledovane pravne koristi tožnika (pridobitev posesti). Z odstranitvijo meteorne kanalizacije tožnik ne bo v ničemer izboljšal svojega pravnega položaja, zlasti z vidika njegove bistvene zahteve, da sporno zemljišče prevzame v posest. Posegov v letu 2013 ni mogoče obravnavati drugače kot v sklopu vsebinsko zaokroženega tožbenega zahtevka. Če je zahtevek na vrnitev posesti neutemeljen, potem to velja tudi za restitucijski del zahtevka, ki je zgolj del enovitega tožbenega zahtevka. Tožnik v tožbenem zahtevku ni specificiral komunalne infrastrukture, ki jo je potrebno odstraniti. Ker komunalna infrastruktura v tožbenem zahtevku ni specificirana, tega v izreku sodbe ne more storiti niti sodišče. Pod pojem komunalna infrastruktura lahko štejemo tudi vodovod, kanale za optiko, elektriko in podobno, torej tudi infrastrukturo, ki ni predmet obravnavanja. Meni, da bi morali biti na pasivni strani pritegnjeni tudi uporabniki spornega zemljišča. Odločitev o restitucijskem zahtevku namreč nujno vpliva na dejanski in pravni položaj lastnikov gornjih nepremičnin. Toženka tudi ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik v času, ko so se v letu 2013 vršila dela na spornem zemljišču, ni vedel, da je zadevni del nepremičnine res njegov.

5. Tožnik je na pritožbo toženke odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Tožnik s tožbo za varstvo lastninske pravice zahteva, da mu toženka vrne v posest sporni del nepremičnine ter vzpostavi prejšnje stanje s tem, da z nepremičnine odstrani asfalt in položeno komunalno infrastrukturo, zasuje zemljišče z zemljo in posadi travo, ter da se v bodoče vzdrži vsakršnih posegov v njegovo nepremičnino.

8. Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno, ki jo je sprejelo na podlagi izčrpno izpeljanega dokaznega postopka ter je o tožbenem zahtevku tudi pravilno materialnopravno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajejo in so tudi sicer neprepričljivi. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča. V pritožbah pritožnika v bistvu ponavljata navedbe, dane v postopku pred sodiščem prve stopnje, na katere je odgovorilo že sodišče prve stopnje.

9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritožbeno sodišče sledi, izhaja, da je tožnik lastnik nepremičnine št. 000/9, k. o. ...; da je na delu tožnikove nepremičnine položen asfalt, pod njim je položena meteorna kanalizacija, prav tako priključek ter revizijski jašek za fekalno kanalizacijo, ki še nista delujoča; da sporni del nepremičnine ni kategoriziran kot javna cesta, je pa dejansko v „javni uporabi“ že 75 let; da je bila meteorna kanalizacija zgrajena bistveno prej, preden je leta 2013 toženka začela z izvajanjem del; da je v letu 2013 toženka pod javno glavno cesto zgradila nov primarni vod fekalne in meteorne kanalizacije ter je nato brez tožnikovega soglasja, ustrezne pogodbe ali razlastitvenega postopka posegla na del tožnikove parcele s tem, da je na ta novi primarni vod priključila obstoječo (staro) meteorno kanalizacijo in pri tem na približno 10-metrski razdalji od jaška meteorne kanalizacije do primarnega voda zamenjala stare betonske cevi z novimi plastičnimi, vgradila fekalni jašek in od primarnega voda do tega jaška zgradila priključek fekalne kanalizacije, ter z asfaltom preplastila južno tretjino spornega dela ceste, pod katerim je izvršila prej naštete posege; da je po končanju teh del v upravnem postopku prišlo do ureditve meje med nepremičnino tožnika in nepremičninami toženke, v katerem se je izkazalo, da je sporna asfaltna cesta v celoti na nepremičnini tožnika; da tudi kasneje do sklenitve pogodbe med pravdnima strankama v zvezi s spornim delom nepremičnine ni prišlo; da je toženka v času te pravde sprožila postopek razlastitve, ki se je prvič končal z zavrnilno odločbo, o vnovični zahtevi za razlastitev pa še ni odločeno; in da so prvo asfaltiranje poti in izgradnjo meteorne kanalizacije najkasneje leta 1987 samoorganizirano in z lastnimi vložki oziroma soprispevki dosegli lastniki hiš, severno od sporne nepremičnine.

10. Navedene dejanske ugotovitve utemeljujejo odločitev, sprejeto v izreku sodbe ter pravno presojo, navedeno v izpodbijani odločitvi.

Posebej o tožnikovi pritožbi

11. Sodišče pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče A. A., ker je tožnik dokazni predlog z zaslišanjem navedene priče podal prepozno, kar je sodišče prve stopnje tožniku pojasnilo v 3. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Sicer pa tožnik tudi ni postopal v skladu z 286.b členom ZPP, ker na kršitev postopka ni opozoril, ko je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku zavrnilo neizvedene dokazne predloge.

12. V pravilnost sprejete dokazne ocene, da je prvo asfaltiranje in izgradnja meteorne kanalizacije delo vaščanov (med njimi tudi tožnikovega očeta), ki so pot in meteorni vod potrebovali za dostop do svojih nepremičnin in za njihovo odvodnjavanje, pritožbeno sodišče ne dvomi, zaradi česar toženka ni pasivno legitimirana za zavrnjen del tožbenega zahtevka. Gre za zasebno pravno obeležje in ne za oblastni razlaščujuč poseg, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravno nepomembno je zatrjevanje tožnika o nevednosti njegovega pravnega prednika, do kod seže njegovo zemljišče, kot tudi zatrjevanje o neuspešnosti postopka razlastitve spornega dela zemljišča.

Posebej o toženkini pritožbi

13. Zmotno pritožba meni, da sta I. in II. točka izreka sodbe v nasprotju sami s seboj. Izrek sodbe predstavlja celoto ter ga je hkrati potrebno razlagati skupaj z obrazložitvijo odločbe, ki pojasnjuje in utemeljuje v izreku sprejeto odločitev sodišča. V konkretnem primeru je prvo sodišče v I. točki izreka toženki naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo položene komunalne infrastrukture za fekalno kanalizacijo, torej stanje, kakršno je bilo pred njenim posegom v letu 2013, v II. točki pa ji je v prihodnje prepovedalo polaganje komunalne infrastrukture za fekalno kanalizacijo, obnavljanje meteorne kanalizacije, polaganje asfalta in tem podobne posege. Navedena prepoved se torej nanaša na bodoča dejanja, torej dejanja po vzpostavitvi prejšnjega stanja, ki je bila toženki naložena v I. točki izreka sodbe.

14. Sodišče prve stopnje tudi ni odločilo preko oziroma izven postavljenega tožbenega zahtevka. Tako vrnitveni zahtevek po 92. členu SPZ, kot tudi tožba za zaščito pred vznemirjanjem (99. člen SPZ) sta namenjena varstvu lastninske pravice. Ali gre za vrnitveno ali negatorno tožbo na samo pravilnost odločitve ne vpliva. V konkretnem primeru tožniku stvar ni bila odvzeta, saj mu vgraditev kanalizacijskega voda pod zemljo posesti oziroma uporabe sporne nepremičnine ne preprečuje, mu jo pa omejuje, kar je sodišče prve stopnje obširno pojasnilo v 18. točki obrazložitve sodbe. Zato je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka pravilno presojalo po določbi 99. člena SPZ. Katero komunalno infrastrukturo je toženka položila v letu 2013, pa med pravdnima strankama ni sporno.

15. Pritožba neutemeljeno meni, da ni mogoče ugoditi restitucijskemu delu zahtevka, če je zahtevek na vrnitev posesti na sporni nepremičnini neutemeljen. Absolutna narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli poseganja v njegovo lastninsko pravico, torej lahko lastnik varuje svojo lastninsko pravico tudi pred posegi, ki nimajo narave odvzema stvari. Res tožnik vrnitve posesti sporne nepremičnine ni dosegel, vendar to še ne pomeni, da z ugodilnim delom tožbenega zahtevka svojega pravnega položaja ni izboljšal.

16. Lastniki nepremičnin, ki uporabljajo sporno pot, niso nujni sosporniki v tem sporu, kot to zmotno meni pritožba.

17. Na toženki je bilo trditveno in dokazno breme, da dokaže, da njeno vznemirjenje ni bilo protipravno. Toženka ni trdila, da bi imela na sporni nepremičnini kakšno od pravic stvarnega prava. Trdila je, da je za navedene posege imela soglasje oziroma, da tožnik posegom ni nasprotoval. Tudi, če bi toženka za navedena dejanja imela soglasje, pa, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je tožnik takšno soglasje preklical. Vsako obligacijsko razmerje, ki je sklenjeno za nedoločen čas, je namreč mogoče odpovedati.

Sklepno

18. Glede na navedeno in ker uveljavljani razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Pritožnika s pritožbo nista uspela, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor tožnika na pritožbo glede na njegovo vsebino in odločitev sodišča prve stopnje ni bil potreben, zato mora kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 12/2017-16
• VSL sklep II Cp 2424/2013
• UPRS Sodba I U 690/2020-22