VSL Sodba VII Kp 28134/2017

Jedro

Za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta. Po 5. točki prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. Obravnavano kaznivo dejanje naj bi bilo glede na konkretni opis dejanja izvršeno dne 25. 3. 2015, kazenski pregon zanj pa bi zastaral po šestih letih od njegove storitve, torej dne 25. 3. 2021, če zastaralni rok ne bi bil podaljšan zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19.

Zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 je bil v Uradnem listu RS dne 28. 3. 2020 objavljen ZZUSUDJZ, ki je v 3. členu določil način teka rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena tega zakona je določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da se je v nenujnih zadevah ustavil tudi tek zastaralnih rokov, in sicer v času od dne 29. 3. 2020 do dne 31. 5. 2020 (za 64 dni), glede na to, da je navedena določba prenehala veljati s sklepom Vlade RS (Ur. l. RS, št. 74/2020 z dne 21. 5. 2020 v zvezi z 2. členom ZZUSUDJZ). Zakon je torej določil, da roki v sodnih zadevah v tem času ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Po določbi 83. člena Zakona o sodiščih obravnavana zadeva ne sodi med nujne, zastaranje kazenskega pregona pa je upoštevajoč obrazloženo 64-dnevno zaustavitev zastaranja, nastopilo dne 28. 5. 2021. Ker kazenski pregon zaradi nastopa zastaranja ni več dopusten je pritožbeno sodišče obtožbo zavrnilo.

Izrek

I. Ob odločanju o pritožbah se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obdolženo A. A., iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

zavrne obtožba

da je drugega telesno poškodovala, da je bil začasno okvarjen kakšen del njegovega telesa, zmožnost za delo je bila začasno zmanjšana, začasno je bila prizadeta njegova zunanjost in začasno je bilo okvarjeno njegovo zdravje, s tem, da je 25. 3. 2015 v Kranju v stanovanjski hiši ..., Kranj, v jezi svoji bivši svakinji B. B. v obraz pljusknila vodo iz kozarca, ki ji ga je nato še vrgla v obraz, ker pa je roke dvignila v bran, jo je kozarec zadel na zunanjo stran levega komolca, kjer je utrpela udarninsko - raztrganinski tip rane v obliki črke A, v velikosti 2x3 cm in je bil zato komolec začasno slabše gibljiv ter na otip boleč, tri dni je bila v bolniškem staležu in nekaj dni ni mogla uporabljati levega zgornjega uda,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika- 1 (KZ-1).

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanka B. B. s premoženjsko pravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je obdolženo A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Izreklo ji je denarno kazen v višini trideset dnevnih zneskov (po 20 EUR), t.j. 600 EUR denarne kazni. Odločilo je še, da je obdolžena izrečeno denarno kazen dolžna plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe, sicer jo bo sodišče prisilno izterjalo. Odločilo je tudi o premoženjsko pravnem zahtevku oškodovanke B. B. in o stroških kazenskega postopka.

2. Zoper sodbo sta se pritožila oba zagovornika obdolžene. Oba pritožbo vlagata iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženko oprosti obtožbe, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožbeno sodišče je ob odločanju o pritožbah, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obtožbo iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo. Kazenski pregon za predmetno kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 je dne 28. 5. 2021, po izreku izpodbijane sodbe in pred predložitvijo obeh pritožb višjemu sodišču, zastaral.

4. Za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta. Po 5. točki prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. Obravnavano kaznivo dejanje naj bi bilo glede na konkretni opis dejanja izvršeno dne 25. 3. 2015, kazenski pregon zanj pa bi zastaral po šestih letih od njegove storitve, torej dne 25. 3. 2021, če zastaralni rok ne bi bil podaljšan zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19.

5. Zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 je bil v Uradnem listu RS dne 28. 3. 2020 objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoVid-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je v 3. členu določil način teka rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena tega zakona je določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da se je v nenujnih zadevah ustavil tudi tek zastaralnih rokov, in sicer v času od dne 29. 3. 2020 do dne 31. 5. 2020 (za 64 dni), glede na to, da je navedena določba prenehala veljati s sklepom Vlade RS (Ur. l. RS, št. 74/2020 z dne 21. 5. 2020 v zvezi z 2. členom ZZUSUDJZ, objavljenem v Ur. l. RS, št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020). Zakon je torej določil, da roki v sodnih zadevah v tem času ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.

6. Po določbi 83. člena Zakona o sodiščih obravnavana zadeva ne sodi med nujne, zastaranje kazenskega pregona pa je upoštevajoč obrazloženo 64-dnevno zaustavitev zastaranja, nastopilo dne 28. 5. 2021. Ker kazenski pregon zaradi nastopa zastaranja ni več dopusten je pritožbeno sodišče obtožbo zavrnilo, kot izhaja iz I. točke izreka sodbe.

7. Izrek o premoženjsko pravnem zahtevku (II. točka izreka) in stroških postopka (III. točka izreka) je posledica zavrnitve obtožbe in temelji na tretjem odstavku 105. člena ZKP in prvem odstavku 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

24.11.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 40/2009
• VSRS Sodba I Ips 16253/2020
• Sodba I Ips 202/2008