VSL Sklep VI Kp 10053/2016

Jedro

Sodišče je poseglo v opis kaznivega dejanja tako, da je za izvršitveno dejanje v celoti uporabilo edninsko obliko namesto dvojinske, kot je bila v obtožnem predlogu. Obdolženemu se torej očita, da je storil kaznivo dejanje v sostorilstvu skupaj z B. A., opis izvršitvenega ravnanja pa je v celoti v ednini. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču državnega tožilstva, da pri takšni spremembi ne gre za izpuščanje odvečnih podrobnosti, ki niso zakonski znak kaznivega dejanja, pač pa se izpuščajo okoliščine, ki so zakonski znak uporabljenega kaznivega dejanja zoper obdolženca in s tem za kršitev objektivne identitete med obtožnim predlogom in sodbo.

Prepoved prekoračitve iz šestega odstavka 285.č člena ZKP se nanaša samó na kazensko sankcijo, predlagano za kaznivo dejanje, ki je bilo priznano.

Izrek

Ob odločanju o pritožbah obdolženca, njegovih zagovornikov in okrajnega državnega tožilca se pritožbama obdolženca in okrajnega državnega tožilca ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine v sostorilstvu po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Po prvem odstavku 204. člena KZ-1 mu je izreklo kazen 6 mesecev zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženca v tem delu oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Zoper obdolženega A. A. je iz razlogov po tretjem odstavku 306. člena ZKP in 1. točke 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, da naj bi storil dve kaznivi dejanji tatvine v sostorilstvu po drugem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom istega člena in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da strošek kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca v tem delu obremenjujejo proračun.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujejo:

- obdolženi A. A., „zaradi kršitve vseh obstoječih mednarodno ratificiranih zakonskih predpisov, kakor nacionalne zakonodaje, ki upravičujejo ugovor na prvostopenjski sodni izrek, kakor tudi zaradi nedopustne kršitve procesnega prava, kako se mora izpeljati posamezni uradni postopek.“ Predlaga, da se sodba razveljavi in celotna zadeva vrne v novo odločanje pred drugim sodnikom ali da se zavrne celotna obtožba, ker Okrožno državno tožilstvo ni predložilo ustreznega dokaznega materiala, niti ni dokazalo, ali je to izvedljivo na način, kot to lažno prikazuje.

- Zagovorniki obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP in zaradi odločbe o kazenski sankciji po prvem odstavku 374. člena ZKP. Predlagajo, da se pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje, tako da obdolženemu A. A. izreče nižjo kazensko sankcijo oziroma podrejeno, da sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavi in postopek vrne v novo odločanje pred spremenjeni senat.

- Okrajni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, v zvezi z 9. in 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP, zaradi kršitve prvega odstavka 354. člena ZKP in ker v sodbi niso navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih ter, zaradi kršitve kazenskega zakona po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP, ker je bila z odločbo o kazni prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Predlaga, da pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP s sodbo ugodi pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje glede na kršitev iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 554. člena ZKP tako, da izreče, da je A. A. kriv, ker sta v sostorilstvu z B. A. drugemu vzela tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastila s tem, da sta 16. 3. 2018 okoli 12.30 ure v trgovini C. na naslovu ... vzela pršut Maestral, 2 pršuta Lokev, 8 kosov lokevskega pršuta, 1 pršut Kraški, 1 pršut kmečki štajerski, 2 kosa suhega svinjskega hrbta, 5 C. budžol, 8 C. zašinkov, vse vredno 513,23 EUR in nato trgovino zapustila skozi vhodna vrata, ne da bi plačala, s čimer je A. A. storil kaznivo dejanje v sostorilstvu po prvem odstavku 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, da izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča v izreku o kazenski sankciji spremeni tako, da obtoženemu A. A. določeno zaporno kazen 6 mesecev združi z izrečeno kaznijo 3 leta in 3 mesece zapora po sodbi II Kr 47346/2018, ki šteje kot določena, nato pa mu izreče enotno kazen 3 leta in 8 mesecev zapora. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče s sklepom pritožbi ugodi in prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožbi obdolženca in okrajnega državnega tožilca sta utemeljeni.

4. Z obtožnim predlogom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, zunanji oddelek v Kočevju št. Kt 6701/2018/BŠ-LD z dne 17. 4. 2018, sta bila obdolženi B. A. in A. A. obtožena, da sta v sostorilstvu storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika - 1C v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1C, ker sta 16. 3. 2018 okoli 12.30 ure v trgovini C. na naslovu ... vzela pršut Maestral, 2 pršuta Lokev, 8 kosov lokevskega pršuta, 1 pršut Kraški, 1 pršut kmečki štajerski, 2 kosa suhega svinjskega hrbta, 5 C. budžol, 8 C. zašinkov, vse vredno 513,23 EUR in nato trgovino zapustila skozi vhodna vrata, ne da bi plačala. Postopek zoper obdolženega B. A. se je končal z obsodilno sodbo I K 10053/2016 z dne 1. 2. 2019, pravnomočna 18. 9. 2019. V delu, ki se nanaša na obdolženega A. A. pa se je izločil in dokončal posebej. Obdolženi A. A. je na predobravnavnem naroku 30. 11. 2018 priznal krivdo za navedeno kaznivo dejanje, sodnik je njegovo priznanje sprejel, saj je presodil, da je razumel naravo in posledice danega priznanja, ki je bilo jasno, popolno in dano prostovoljno, poleg tega pa je bilo priznanje podprto tudi z drugimi dokazi, predvsem z zapisnikom o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 16. 3. 2018, uradnima zaznamkoma o zbranih obvestilih z dne 16. 3. 2018 in 24. 3. 2018, uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 24. 3. 2018 in s posnetki varnostnih kamer. Na naroku za izrek kazenske sankcije 8. 6. 2021 je sodišče v celoti sledilo predlogu tožilca glede kazenske sankcije. Prvostopno sodišče je obdolženega A. A. spoznalo za krivega obravnavanega kaznivega dejanja, tako v razglasitvi sodbe, kot v pisnem odpravku sodbe pa je poseglo v opis kaznivega dejanja tako, da je za izvršitveno dejanje v celoti uporabilo edninsko obliko namesto dvojinske, kot je bila v obtožnem predlogu. Obdolženemu se torej očita, da je storil kaznivo dejanje v sostorilstvu skupaj z B. A., opis izvršitvenega ravnanja pa je v celoti v ednini. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču državnega tožilstva, da pri takšni spremembi ne gre za izpuščanje odvečnih podrobnosti, ki niso zakonski znak kaznivega dejanja, pač pa se izpuščajo okoliščine, ki so zakonski znak uporabljenega kaznivega dejanja zoper obdolženca in s tem za kršitev objektivne identitete med obtožnim predlogom in sodbo. Izvršitvena ravnanja sostorilcev so lahko zelo različna, v konkretni zadevi pa se obema očita enako ravnanje. Pritožbene navedbe obdolženca, ki gredo v smer dejanskega stanja glede na dejstvo, da je sodba izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde, so neupoštevne, hkrati pa vendarle kažejo prav na pomen opisa konkretnih ravnanj obeh sostorilcev. Prvostopno sodišče tudi ni navedlo razlogov, zakaj v opisu kaznivega dejanja, pri katerem je vztrajalo tožilstvo, ni sledilo, zaradi česar je podana tudi kršitev po 11. točki 371. člena ZKP. Utemeljena je tudi pritožbena navedba, da se prvostopno sodišče ni v ničemer opredelilo glede predlogov tožilca, podanega v zaključni besedi na naroku za glavno obravnavo z dne 8. 6. 2021, glede predlagane izvršitve kazni. Ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji po 55. členu KZ-1, bi sodišče prve stopnje obdolžencu moralo izreči enotno kazen zapora po pravilih o odmeri kazni obsojencu. Če take kazni ne izreče, zagreši kršitev Kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v škodo obdolženca. Razlogi, zakaj prvostopno sodišče ni ravnalo tako, iz izpodbijane sodbe niso razvidni, vsekakor pa to ne more biti določba šestega odstavka 285.č člena ZKP, kot to navajajo zagovorniki obdolženca v svojem odgovoru na pritožbo. Prepoved prekoračitve iz šestega odstavka 285.č člena ZKP se nanaša samo na kazensko sankcijo, predlagano za kaznivo dejanje, ki je bilo priznano, medtem ko so vsa ostala in nadaljnja ravnanja sodišča v zvezi s to sankcijo odvisna od zakonskih pogojev, ki morajo biti predhodno izpolnjeni (VSM sodba IV Kp 42085/2013 z dne 8. 4. 2014). Obdolženi predlaga, da se celotna zadeva vrne v novo odločanje pred drugim sodnikom, brez kakršnekoli dodatne utemeljitve, pritožbeno sodišče pa tudi ne najde tehtnih razlogov, da zadeve ne bi obravnaval isti sodnik. Glede na stanje stvari (obdolženi je kaznivo dejanje po obtožbi priznal, njegovo priznanje je sodišče prve stopnje sprejelo, danega priznanja ni mogoče preklicati, o čemer je bil obdolženi, preden je priznal krivdo po obtožbi, tudi izrecno poučen) in naravo ugotovljenih kršitev, bo sodišče prve stopnje moralo ponoviti le narok za izrek kazenske sankcije.

Datum zadnje spremembe:

22.11.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba VI Kp 19232/2021
• Sodba I Ips 320/2009
• VSC sodba I Kp 293/2009