<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Ip 1484/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:II.IP.1484.2021
Evidenčna številka:VSL00049763
Datum odločbe:20.10.2021
Senat, sodnik posameznik:Urška Jordan (preds.), Gregor Špajzer (poroč.), Magda Gombač Gluhak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:razpis javne dražbe - odredba o prodaji na javni dražbi - objava naroka na spletni strani - določitev roka - vročitev odredbe - rok za pripravo na narok

Jedro

Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni. ZIZ posebej ne določa, koliko časa mora miniti od vročitve odredbe o prodaji stranki do dneva javne dražbe. Tudi za pripravo na narok za javno dražbo pa zadošča splošen rok 15 dni. Namen 30-dnevnega roka je v tem, da se bo z odredbo o prodaji seznanil kar najširši krog potencialnih kupcev, kar bo tudi prispevalo k temu, da bo lahko prodaja uspešna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnika A. A. in B. B. sama trpita stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom (1.) izročilo dolžniku lastno ½ nepremičnine z ID znakom ... kupcema A. A. in B. B. in (2.) odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa pri navedeni nepremičnini na oba kupca, vsakega do ¼, vknjiži lastninska pravica ter izbrišejo iz navedene točke natančno razvidne hipoteke in zaznambe izvršbe, ki obremenjujejo izročeno nepremičnino.

2. Dolžnik je zoper ta sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno vložil pritožbo, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je že pred izvedbo dražbe obvestil sodišče, da je odredbo o prodaji prejel šele 28. 2. 2021, kar je manj kot 30 dni pred dražbo. Kljub temu ugovoru je sodišče dražbo izvedlo. Pravočasnost izdaje odredbe pri razpisu javne dražbe je bistvena, saj spoštovanje 30-dnevnega roka zagotavlja transparentnost. Nadalje pritožba navaja, da je izrek sklepa pomanjkljiv in ga zato ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Zlasti so nejasni razlogi glede vprašanj, ki jih izpostavlja pritožba, predvsem glede dejstva, ali je dolžnik opozoril 15. 3. 2021 na kršitev v zvezi z vročitvijo. Sodišče se do tega ni opredelilo ne v sklepu o domiku in ne v sklepu o izročitvi. Sklep naj bi bil zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je o odločilnih razlogih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in med listinami, pa opozarja dolžnik tudi na absolutno bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

3. Na pritožbo sta po pooblaščencu odgovorila upnika A. A. in B. B. Pritrjujeta izpodbijani odločitvi, predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata stroške odgovora na pritožbo. Drugi upniki na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik je odredbo o prodaji z dne 9. 2. 2021 prejel 24. 2. 2021. V tej odredbi je bilo med drugim v 2. točki določeno: »Prodaja se bo opravila na prvi javni dražbi dne 15. 3. 2021 spletno na naslovu https://sodnedrazbe.si (2. odstavek 183. člena ZIZ in 3. člen Pravilnika o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih, v nadaljevanju Pravilnik) in bo potekala od 9:00 ure, čas trajanja dražbe 30 minut, dinamično podaljševanje.« S prejemom te odredbe je bil dolžnik obveščen o času javne dražbe. Odredba o prodaji je bila kasneje popravljena s popravnim sklepom z dne 12. 2. 2021 (ki ga je dolžnik po podatkih spisa prejel 27. 2. 2021), vendar ne v delu, ki se nanaša na datum in uro javne dražbe, ampak je bil v prvem odstavku 6. točke odredbe o prodaji popravljen samo sklic za plačilo kupnine.

6. Šesti odstavek 181. člena ZIZ določa, da mora od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje preteči najmanj 30 dni. Dolžnik ne nasprotuje dejstvu, da je bila odredba o prodaji pravočasno objavljena (torej tako, da je od objave do dneva prodaje minilo najmanj 30 dni) na sodni deski in spletni strani sodišča, zato pritožbeno sodišče to šteje kot nesporno. Prodaja na javni dražbi je bila tako razpisana zakonito, v skladu s šestim odstavkom 181. člena ZIZ.

7. O vročanju odredbe o prodaji pa govori naslednji, sedmi odstavek 181. člena ZIZ, ki posebej ne določa, koliko časa mora miniti od vročitve odredbe o prodaji stranki do dneva javne dražbe. Vsekakor pa se rok iz šestega odstavka 181. člena ZIZ ne nanaša na vročitev odredbe o prodaji strankam (in ostalim, ki se jim vroča odredba o prodaji), ampak le na razglasitev odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča. Za odgovor na vprašanje, koliko časa mora biti od vročitve odredbe o prodaji do prodaje se zato v skladu s 15. členom ZIZ uporabi določba drugega odstavka 280. člena ZPP, ki pravi, da je narok (za glavno obravnavo) treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Namen 15-dnevnega roka je torej v zadostnem času za pripravo na narok. Po presoji pritožbenega sodišča tudi za pripravo na narok za javno dražbo zadošča 15 dni. Namen 30-dnevnega roka iz sedmega odstavka 181. člena ZIZ pa je nekoliko drugačen. Nekoliko daljši rok je določen z namenom, da se bo z odredbo o prodaji seznanil kar najširši krog potencialnih kupcev, kar bo tudi prispevalo k temu, da bo lahko prodaja uspešna.

8. Popravni sklep z dne 12. 2. 2021 je dolžnik prejel 27. 2. 2021 in je od tega dne do dneva javne dražbe minilo manj kot 15 dni (ravno dan javne dražbe, 15. 3. 2021, je 15. dan od prejema, saj se je sicer rok iztekel na nedeljo). Kljub temu pa to ne vpliva na pravilnost vročitve odredbe o prodaji in posledično na zakonitost javne dražbe. Bistveno je namreč, da je bila prvotna odredba o prodaji, v kateri je bilo določeno, kdaj se bo opravila prodaja na javni dražbi, dolžniku vročena 24. 2. 2021, to pa je več kot 15 dni pred dnevom javne dražbe. Kot rečeno, odredba o prodaji s kasnejšim popravnim sklepom ni bila popravljena v delu, ki govori o datumu in uri javne dražbe, ampak je bil v prvem odstavku 6. točke odredbe o prodaji popravljen samo sklic za plačilo kupnine. To pa ne vpliva na čas, ki ga je dolžnik imel od dneva vročitve odredbe o prodaji do dneva javne dražbe za pripravo na narok. Zato ni bila kršena določba drugega odstavka 280. člena ZPP, sodišče pa ni napravilo kršitve, ker se ni opredelilo do obvestila dolžnika z dne 15. 3. 2021. Iz dejstva, da je izvedlo prodajo na javni dražbi namreč izhaja, da je štelo obvestilo za brezpredmetno in da ne vpliva na pravilnost razpisane javne dražbe.

9. Izrek izpodbijanega sklepa ni pomanjkljiv, niti dolžnik ne pove, v čem bi bil pomanjkljiv. Tudi, če bi sprejeli dolžnikovo tezo, da bi moralo sodišče zavzeti stališče glede dolžnikovega opozorila o prepozni vročitvi odredbe o prodaji, se takšno stališče ne bi vneslo v izrek sklepa, ampak le v obrazložitev. Zato sklep ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Določba 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa določa, da je absolutna bistvena kršitev postopka podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre za t. i. razlog protispisnosti, ko sodišče v obrazložitvi povzame določeno listino drugače, kot izhaja iz same listine. Kot je razvidno iz sklepov o domiku in o izročitvi, sodišče v obrazložitvi ni povzemalo vsebine listin, ampak je v sklepu o domiku le ugotovilo, kdo je ponudil najvišjo kupnino, v sklepu o izročitvi pa, da sta kupca pravočasno plačala kupnino. To pomeni, da že pojmovno ni mogoče, da bi bilo o odločilnih dejstvih podano nasprotje med tistim, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med temi listinami. Tako se izkaže, da tudi absolutna bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

11. Ker pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnika A. A. in B. B. sama krijeta stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni doprinesel k boljši razjasniti zadeve na pritožbeni stopnji in zato predstavlja strošek sestave te vloge nepotreben strošek (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 181, 181/6, 181/7
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 280, 280/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxNTg5