VSL Sklep II Ip 1318/2021

Jedro

Dolžnik je sam prostovoljno izpolnil tisto, za kar je bil upnik v sklepu o izvršbi pooblaščen, da stori. V zvezi z odvodnjavanjem je v izvršilnem naslovu in nato v sklepu o izvršbi namreč določen način ureditve odvodnjavanja (izpolnitveni način), t. j. le odstranitev cevi z upnikovega zemljišča.

ZIZ sicer res izrecno ne določa, da je upnikov odgovor na ugovor dolžniku treba poslati v izjavo, navedeno mora sodišče storiti le, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja dolžnikove pravice do izjave. Upnikovo vztrajanje pri izvršbi ni bilo neutemeljeno že na prvi pogled. V odgovoru na ugovor je namreč navajal dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, sodišče pa je dolžnika nato pozvalo, da se o vlogi upnika izjavi. Da dolžnikova izjava glede na upnikov odgovor na ugovor niti ni bila nujna, se je izkazalo šele naknadno, ob vsebinski obravnavi ugovora. Obveznost je prostovoljno izpolnil dolžnik ter upnik niti ne zatrjuje, da jo je izpolnil on sam na podlagi pooblastila v sklepu o izvršbi. Dolžniku je zato neutemeljeno povzročil stroške odgovora na njegov odgovor na ugovor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika z dne 10. 2. 2021 ugodi in se izvršilni postopek ustavi (1. točka izreka sklepa) in da je upnik dolžan dolžniku v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti 415,99 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je že v predhodnem odgovoru na ugovor dolžnika po izteku roka pojasnil, da je dolžnik že dne 2. 10. 2020 pričel izvrševati obveznosti, a jih je izvršil le deloma. Že 5. 2. 2021 je odstranil še preostali del cevi iz upnikove parcele, nato pa pričel z ureditvijo odvodnjavanja na način, da je smiselno enake cevi začel polagati na svoji strani parcelne meje. Bistveno je, da dolžnik v času vložitve ugovora še ni izvršil obveznosti iz izvršilnega naslova. Na dan 24. 2. 2021 je namreč voda še iztekala na zemljišče upnika, saj je dolžnik izkopal jarek, da se je voda lahko razlivala naprej. Dolžnik je v odgovoru na njegov odgovor celo sam zapisal, da je stanje načrtno pustil tako, kot je bilo na fotografijah, v dokazne namene, s tem pa je dejansko priznal, da del ni dokončal. Dolžnik bi moral zasuti tudi jarke oziroma vzpostaviti prejšnje stanje. Z izvršilnim naslovom je jasno odločeno, da se je dolžnik tudi v bodoče dolžan vzdržati vseh posegov, ki bi imeli za posledico stekanje voda na zemljišče upnika. Nepravilno je sodišče prve stopnje med potrebne stroške štelo vlogo z dne 24. 3. 2021, saj takšna vloga v postopku z ugovorom po izteku roka ni predvidena, v njej pa so tudi nedopustne novote. Hkrati prav tamkajšnje navedbe potrjujejo, da dolžnik obveznosti ni izpolnil. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril po pooblaščenki, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 840/2018-II z dne 7. 6. 2018, in sicer zaradi uveljavitve obveznosti po I. točki izreka te sodbe, ki se glasi, da je toženec (dolžnik) dolžan prenehati z vznemirjanjem tožnika (upnika) tako, da uredi odvodnjavanje meteornih in hudourniških voda z zemljišča parc. št. 1 k. o. X na način, da odstrani oziroma prestavi betonske cevi premera cca. 80 cm, in sicer betonsko cev, ki poteka pod zemljiščem po parcelni meji med parc. št. 1 in 2 k. o. X, v smeri vzhod-zahod od občinske ceste, ki pride na površje na predelu, ki je na mapni kopiji, ki je sestavni del izreka sodbe, označen s križcem roza barve na severnem delu zemljišča parc. št. 2 k. o. X, ter betonsko cev, ki poteka pod zahodnim delom zemljišča parc. št. 1 k. o. X ter pride na površje v predelu, ki je na mapni kopiji, ki je sestavni del izreka sodbe, označen s križcem roza barve na severnem delu parcele št. 2 k. o. X. Izvršba je bila dovoljena s pooblastitvijo upnika, da navedeno na dolžnikove stroške zaupa nekomu drugemu, in naložitvijo dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo s tem nastali. V II. točki izreka izvršilnega naslova je dolžniku naloženo, da se tudi v bodoče vzdrži vseh posegov v zemljišče upnika, predvsem posegov, ki bi imeli za posledico stekanje voda na njegovo zemljišče, vendar pa upnik za navedeno opustitev ni predlagal, sodišče pa ni dovolilo izvršbe (ta bi morala biti predlagana in dovoljena z določitvijo in izrekanjem denarne kazni skladno z 227. členom ZIZ).

7. V ugovoru po izteku roka je dolžnik zatrjeval, da je obveznost izpolnil, saj je dne 5. 2. 2021 odstranil vse cevi s parcele upnika. V odgovoru na ugovor je upnik potrdil, da je dolžnik odstranil vse cevi, vendar pa je smiselno enake cevi začel postavljati na svoji parceli oziroma je v smeri upnika izkopal celo jarek, po katerem se na njegovo zemljišče še vedno izteka voda. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da tako iz navedb obeh strank kot predloženih dolžnikovih fotografij izhaja, da je dolžnik odstranil preostanek spornih cevi z upnikovega zemljišča, torej je izpolnil tisto, kar je bilo zahtevano s predlogom za izvršbo in dovoljeno s sklepom o izvršbi, medtem ko v tem postopku ni zahteval tudi opustitvenega ravnanja. To, da je dolžnik cevi odstranil, tako niti ni več sporno.

8. Ni namreč mogoče pritrditi pritožbeni trditvi, da je dolžnik v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor priznal, da del ni dokončal. Dolžnik je v tej vlogi zgolj navedel, da je nekatere jaške, iz katerih so bile izkopane cevi, pustil odprte, da bi se upnik in sodišče lahko prepričala, da so cevi odstranjene. Omenjena dolžnikova trditev ne predstavlja priznanja, da obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnil. Odstranitev cevi je bila tudi edina dolžnikova obveznost po I. točki izvršilnega naslova, to, da je jaške pustil odprte, izvršilnemu naslovu ne nasprotuje ter v izvršilnem naslovu tudi ni določeno, da mora dolžnik jaške zapreti (oziroma vzpostaviti prejšnje stanje), niti za to upnik ni bil pooblaščen v sklepu o izvršbi. Slednje upnik zatrjuje šele v pritožbi, zato navedeno sicer predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj upnik ne pojasni, zakaj teh navedb ni mogel uveljavljati že v odgovoru na ugovor (primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ne drži, da je bistvo uveljavljane obveznosti dolžnika v ureditvi odvodnjavanja. Bistveno je, da je dolžnik sam prostovoljno izpolnil tisto, za kar je bil upnik v sklepu o izvršbi pooblaščen, da stori, navedeno pa se ujema s I. točko izreka izvršilnega naslova. V zvezi z odvodnjavanjem je v I. točki izreka izvršilnega naslova in nato v sklepu o izvršbi določen način ureditve odvodnjavanja (izpolnitveni način), t. j. le odstranitev cevi z upnikovega zemljišča. Drugačna razlaga ni možna niti glede na obrazložitev izvršilnega naslova, saj je pravdno sodišče glede naložene obveznosti v I. točki izreka sodbe pojasnilo, da dolžnik kot toženec ni dokazal, da je upravičen do vznemirjanja tožnikove (upnikove) lastninske pravice na način, da se z njegove nepremičnine po spornih napeljanih ceveh na tožnikovo nepremičnino izcejajo meteorne in hudourniške vode (str. 13 obrazložitve izvršilnega naslova). Dolžnikovo morebitno naknadno polaganje novih cevi na svoje zemljišče oziroma izkop jarka bi lahko pomenilo kršitev II. točke izreka izvršilnega naslova, varstvo te obveznosti pa v danem izvršilnem postopku ni bilo zahtevano. Po povedanem je sodišče ugovoru dolžnika po izteku roka pravilno ugodilo.

10. Neutemeljeno upnik izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje, po kateri je sodišče med dolžnikove priznane stroške štelo tudi stroške za njegov odgovor na upnikov odgovor na ugovor z dne 24. 3. 2021. ZIZ sicer res izrecno ne določa, da je upnikov odgovor na ugovor dolžniku treba poslati v izjavo, navedeno mora sodišče storiti le, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja dolžnikove pravice do izjave. V odgovoru na ugovor je upnik, po tem, ko ga je na dolžnikov predlog sodišče predhodno pozvalo, ali umika predlog za izvršbo, šele podredno pa je dolžnik predlagal, da se njegova vloga šteje kot ugovor po izteku roka, neutemeljeno vztrajal pri izvršbi, zaradi česar je upnik neutemeljeno povzročil že dolžnikove stroške ugovora po izteku roka.

11. Upnikovo vztrajanje pri izvršbi ni bilo neutemeljeno že na prvi pogled. V odgovoru na ugovor je namreč navajal dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, sodišče pa je dolžnika nato pozvalo, da se o vlogi upnika izjavi. Da dolžnikova izjava glede na upnikov odgovor na ugovor niti ni bila nujna, se je izkazalo šele naknadno, ob vsebinski obravnavi ugovora. Ugovorni postopek, katerega del je tudi dolžnikova vloga z dne 24. 3. 2021, je bil potreben za zaključitev tega izvršilnega postopka, in sicer zaradi upnikovega vztrajanja pri nadaljnji izvršbi, s tem pa je upnik dolžniku neutemeljeno povzročil tudi stroške vloge z dne 24. 3. 2021 (prim. šesti odstavek 38. člena ZIZ). Obveznost je prostovoljno izpolnil dolžnik ter upnik niti ne zatrjuje, da jo je izpolnil on sam na podlagi pooblastila v sklepu o izvršbi. Kljub temu, da je sklep o izvršbi, na podlagi katerega je bil upnik sam pooblaščen odstraniti cevi, že dne 29. 9. 2020 postal pravnomočen, upnik k izvajanju del ni pristopil, pač pa je k izvajanju del pristopil dolžnik in jih tudi opravil. Višje sodišče je tudi že pojasnilo, da dolžnik v svoji vlogi v nasprotju s pritožbenimi trditvami ni priznal, da obveznosti ni izpolnil, vloga pa tudi ni vsebovala novot, temveč le odgovor na upnikove trditve v odgovoru na ugovor. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna tudi v II. točki izreka.

12. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

04.11.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 172/2010
• Sklep I R 109/2009
• Sodba III Ips 58/98