<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 778/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.778.2021
Evidenčna številka:VSL00048445
Datum odločbe:12.08.2021
Senat, sodnik posameznik:Martina Erzin (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Majda Irt
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - izguba zavarovalnih pravic - regresni zahtevek zavarovalnice - zapustitev kraja nesreče - dokazno breme - policijski zapisnik - javna listina

Jedro

Pravnomočnost in izvršljivost naloga o prekršku, po presoji pritožbenega sodišča pa tudi način njegove vročitve, za odločitev v tem sporu ni odločilna. Dejstva, ki jih pritožba v povezavi z nalogom o prekršku šteje za odločilna in naj bi jih sodišče ignoriralo, zato ne spreminjajo zaključkov, da katerih je prišlo sodišče prve stopnje. Pomembne so namreč ugotovitve o tem, da se je na kraju nezgode nahajala registrska tablica toženčevega vozila, ki se je tisti dan nahajalo v neposredni bližini kraja nezgode, dejstvo, da si je toženec novo registrsko tablico priskrbel nekaj dni po nezgodi in nenazadnje neprepričljivo spreminjanje izpovedi toženca. Napačno je tudi razumevanje pritožbe v zvezi z vsebino povratnice, iz katere ne izhaja način opravljene vročitve in toženčev podpis. Gre za dokaz, ki v okoliščinah primera, kot je obravnavani, niti sam za sebe niti v povezavi s preostalimi izvedenimi dokazi ne predstavlja dokaza o tem, ali je bilo v nezgodi udeleženo toženčevo vozilo.

Dokazno breme, da toženčevo vozilo v prometni nezgodi ni bilo udeleženo, je bilo, upoštevajoč policijski zapisnik kot javno listino, na strani toženca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi VL 122837/2017 z dne 20. 12. 2017 v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka) ter toženi stranki v plačilo naložilo znesek 4.370,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2017 dalje do plačila (II. točka izreka). Sklenilo je, da stroške postopka nosi tožena stranka (III. točka izreka).

2. Proti sodbi se pravočasno pritožuje toženec zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožnika v celoti zavrne, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Sodišče se ni opredelilo do trditev toženca, da plačilnega naloga o prekršku št. 10400 ni prejel. Hkrati je ravnodušno ugotovilo, da je plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv, ugotovitev pa oprlo na izpovedbi prič A. A. in B. B. Iz povratnice, ki s strani toženca ni niti podpisana, ni razvidno, kako in na katerem naslovu je bila vročitev opravljena. Sodišče je napačno povzelo toženčev dokazni predlog, naj PP Cazin v spis vloži dokumentacijo o vročitvi plačilnega naloga in ga označilo kot neprimeren dokaz, čeprav je isti dokaz izvedlo. Tudi zapisnik o ogledu nezgode je sodišče obravnavalo selektivno. Zapisnik je sprejelo kot javno listino, čeprav je bil izdelan več kot pol leta po domnevnem dogodku. Iz zapisnika poleg tega izhaja, da je nezgodo povzročilo vozilo VW Passat karavan rdeče barve, toženčevo vozilo pa je VW Passat limuzina sive barve, prav tako je oškodovanec, zaslišan pred sodiščem izpovedal, da je barva vozila rdeča ali siva. Ker sodišče ni opravilo tehtanja, kateri dokaz je prepričljivejši, je kršilo toženčeve ustavne pravice do poštenega sojenja, pravne varnosti in pravne države.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pravde je povračilni zahtevek (regres) zavarovalnice proti njenemu zavarovancu, tožencu, ki temelji na zatrjevani toženčevi kršitvi zavarovalne pogodbe in ima zanj za posledico pogodbeno dogovorjeno izgubo zavarovalnih pravic. Zahtevek ima podlago v splošnih zavarovalnih pogojih in Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP),1 ki med drugim določa, da ima zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju, pravico od zavarovanca uveljavljati povračilo izplačanih zneskov ter stroške in obresti.

6. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je toženec 29. 8. 2015 ob 23. uri vozil iz mesta Cazin proti ... (Bosna in Hercegovina), pri tem pa zaradi neprilagojene hitrosti povzročil škodo na osebnem vozilu oškodovanca. Toženec je zapustil kraj nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je toženec izgubil zavarovalne pravice, zato je podlaga odgovornosti podana, škoda pa je nastala v višini dosojene terjatve.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bilo v obravnavani nesreči udeleženo toženčevo vozilo. Očitki o zagrešenih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka ter zmotnem in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju so povsem neutemeljeni. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je logična in življenjsko prepričljiva ter ima podlago v vseh izvedenih dokazih, napravljena pa je v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da pravnomočnost in izvršljivost naloga o prekršku, po presoji pritožbenega sodišča pa tudi način njegove vročitve, za odločitev v tem sporu ni odločilna. Dejstva, ki jih pritožba v povezavi z nalogom o prekršku šteje za odločilna in naj bi jih sodišče ignoriralo, zato ne spreminjajo zaključkov, da katerih je prišlo sodišče prve stopnje. Pomembne so namreč ugotovitve o tem, da se je na kraju nezgode nahajala registrska tablica toženčevega vozila, ki se je tisti dan nahajalo v neposredni bližini kraja nezgode, dejstvo, da si je toženec novo registrsko tablico priskrbel nekaj dni po nezgodi in nenazadnje neprepričljivo spreminjanje izpovedi toženca. Napačno je tudi razumevanje pritožbe v zvezi z vsebino povratnice, iz katere ne izhaja način opravljene vročitve in toženčev podpis. Gre za dokaz, ki v okoliščinah primera, kot je obravnavani, niti sam za sebe niti v povezavi s preostalimi izvedenimi dokazi ne predstavlja dokaza o tem, ali je bilo v nezgodi udeleženo toženčevo vozilo. Prvostopenjsko sodišče je dokazno oceno o tem pravilno oprlo tako na izpovedbi prič A. A. in B. B., kot tudi vsebino predloženih listin, ki potrjujejo neprepričljivost toženčevih ugovorov in tožbeno tezo, da je bilo v nezgodi udeleženo toženčevo osebno vozilo. Dokazna ocena je celovita in prepričljiva in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe.

9. Zmotne so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe napačno povzelo dokazni predlog toženca v zvezi z dokumentacijo, povezano z nalogom o prekršku. Sodišče prve stopnje je v 6. točki izpodbijane sodbe navedlo le, da je toženec predlagal pridobitev plačilnega naloga z dokazilom o vročitvi, kar pa ni v nasprotju z vsebino zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 8. 5. 2019. Iz slednjega namreč izhaja, da je toženec predlagal, naj se tretji osebi naloži, da v spis vloži dokumentacijo, povezano s plačilni nalogom, vključno z dokazili o načinu vročitve. Glede na povzete ugotovitve je prvostopenjsko sodišče pravilno povzelo vsebino zapisnika v razloge izpodbijane sodbe, zaradi česar očitana procesna kršitev (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podana.

10. Dokazno breme, da toženčevo vozilo v prometni nezgodi ni bilo udeleženo, je bilo, upoštevajoč policijski zapisnik kot javno listino, na strani toženca. Pritožbena polemika glede datuma nastanka zapisnika in ne-ujemajoči se barvi toženčevega osebnega vozila dokazne ocene sodišča prve stopnje ne omaja. Ob (pritožbeno nesporni) ugotovitvi, da so policisti s tožencem prvi razgovor opravili v decembru 2015, torej tri mesece po nezgodi, je življenjsko povsem sprejemljivo, da je bil zapisnik napisan v marcu 2016, kajti policisti na kraju dogodka ne izvajajo dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je poleg tega pravilno ugotovilo, da se toženec tudi z navedbami o barvi njegovega osebnega vozila ni uspel ubraniti. Razlogom pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Oškodovanec je bil v stresni situaciji, nočne razmere pa so povzročile slabšo vidljivost barv, zato si ni mogoče predstavljati, kako bi si do potankosti zapomnil podrobnosti vozila, ki je povrhu vsega trčilo v zadnji del njegovega vozila. Življenjsko logično je in znano, da je pozornost voznika pri vožnji usmerjena predvsem v smer vožnje oziroma premikajočega se vozila, zato od oškodovanca v danih okoliščinah ni življenjsko pričakovati, da bi si zapomnil podrobnosti vozila, ki je vozilo za njim in povrhu vsega zapustilo kraj nezgode. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je ob povedanem po oceni pritožbenega sodišča zanesljiva in življenjsko prepričljiva. Izpostavljena pritožbena zatrjevanja, s katerimi toženec opozarja zgolj na tisto, kar mu gre v korist in hkrati poskuša zamegliti celoto, ne morejo imeti želene teže.

11. Pritožba je glede na zgoraj obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj tudi ni ugotovilo kršitev, na katere, skladno z določbo 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.

12. Ker toženec s pritožbo ni bil uspešen, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------------------------
1 Gl. 7. člen ZOZP, drugi in tretji odstavek.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (1994) - ZOZP - člen 7, 7/3, 7/3-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwNDI1