VSL Sklep II Cp 680/2021

Jedro

Oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost za zastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, predlog, ki ga je laično podal pritožnik za postavitev nasprotne udeleženke (njegove sestre) pod skrbništvo, nima pravnih učinkov.

Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se uvede bodisi na predlog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga po prvem odstavku 57. člena ZNP-1, bodisi po uradni dolžnosti. Sodišče ga lahko začne po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljeni razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Nepravdni postopek v takem primeru začne teči, ko sodišče v postopku opravi prvo procesno dejanje (3. člen ZNP-1). To pomeni, da sodišče pred uvedbo postopka samo ne izvaja procesnih dejanj z zaslišanjem strank, prič, postavitvijo izvedencev in izvajanjem drugih dokazov, za kar se zavzema pritožnik. V tej fazi še ne ugotavlja dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev. Če dobi informacijo, iz katere razbere razloge za začetek postopka, lahko z dodatnimi poizvedbami pridobi le morebitne dodatne informacije za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti.

Utemeljeni razlogi za postavitev pod skrbništvo so sicer navedeni primeroma in ne taksativno. Vsem je skupno, da je skrbništvo potrebno, ker je zaradi zdravstvenega stanja osebe prizadeta njena razsodnost in sposobnost oblikovanja svoje volje, zaradi česar ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče pod skrbništvo postavi tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Ne gre več za odvzem poslovne sposobnosti, temveč je namen skrbništva v aktivnostih, katerih cilj je usposobitev osebe za samostojno življenje, če je to mogoče. Ključna je skrb za urejanje zadev, ki jih oseba ne more narediti sama, in za njeno zdravljenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo po uradni dolžnosti ne uvede.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo po svoji skrbnici pobudnik postopka. Sodišču očita, da je brez naroka, brez postavitve izvedenca psihiatra in brez sodelovanja centra za socialno delo arbitrarno in žaljivo odločilo, da se ne uvede postopek postavitve pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Višjemu sodišču predlaga, naj po proučitvi spisov v zvezi z odvzemom poslovne sposobnosti pobudniku in po njegovem zaslišanju razveljavi izpodbijani sklep ter sodišču prve stopnje naloži, da po načelu enakopravnosti enako kot pritožniku po uradni dolžnosti uvede postopek za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Navaja, da je splošno znano, da je nasprotna udeleženka zoper njega v letu 1995 začela sodne postopke, zaradi česar pritožnik skupaj z družino že od leta 1995 naprej trpi vsesplošno ekonomsko in psihično nasilje. Z napadenim sklepom ga je sodišče žaljivo obravnavalo, čeprav je iz postopka N .../2019 z dne 10. 11. 2020 znano, da je normalno inteligentna oseba, sposobna v upravnih in sodnih postopkih zastopati svoje pravice. Pritožnik ne razume, kako sodišča ne vidijo, da jih nasprotna udeleženka kot oseba z značilnimi patološkimi narcisoidnimi značilnostmi že 25 let vidno zlorablja.

3. Nasprotna udeleženka in zakoniti udeleženec – Center za socialno delo – na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pritožniku delno odvzeta poslovna sposobnost v sodnih postopkih, ima oporo v odločbi CSD št. ... z dne 21. 2. 2018 (priloga A4), iz katere izhaja, da je pritožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, in da mu je bila postavljena skrbnica. Oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost za zastopanje v sodnih postopkih, ne more sama opravljati procesnih dejanj. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, predlog, ki ga je laično podal pritožnik za postavitev nasprotne udeleženke (njegove sestre) pod skrbništvo, nima pravnih učinkov. Očitki o žaljivem obravnavanju pritožnika so torej neutemeljeni.

6. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se uvede bodisi na predlog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga po prvem odstavku 57. člena ZNP-1¹, bodisi po uradni dolžnosti. Sodišče ga lahko začne po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljeni razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Nepravdni postopek v takem primeru začne teči, ko sodišče v postopku opravi prvo procesno dejanje (3. člen ZNP-1). To pomeni, da sodišče pred uvedbo postopka samo ne izvaja procesnih dejanj z zaslišanjem strank, prič, postavitvijo izvedencev in izvajanjem drugih dokazov, za kar se zavzema pritožnik. V tej fazi še ne ugotavlja dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev. Če dobi informacijo, iz katere razbere razloge za začetek postopka, lahko z dodatnimi poizvedbami pridobi le morebitne dodatne informacije za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka po uradni dolžnosti.

7. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da informacija, ki jo je sodišču posredoval pritožnik, ni vsebovala relevantnih oziroma utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba postaviti nasprotno udeleženko pod skrbništvo. Pravilno je izhajalo iz namena skrbništva za odrasle osebe, kot je opredeljen v 262. členu DZ². Utemeljeni razlogi za postavitev pod skrbništvo so sicer navedeni primeroma in ne taksativno. Vsem pa je skupno, da je skrbništvo potrebno, ker je zaradi zdravstvenega stanja osebe prizadeta njena razsodnost in sposobnost oblikovanja svoje volje, zaradi česar ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče pod skrbništvo postavi tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Ne gre več za odvzem poslovne sposobnosti, temveč je namen skrbništva v aktivnostih, katerih cilj je usposobitev osebe za samostojno življenje, če je to mogoče. Ključna je skrb za urejanje zadev, ki jih oseba ne more narediti sama, in za njeno zdravljenje. Takih okoliščin pa pritožnik ne v prvotni informaciji in tudi v pritožbi ne navaja. Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da dolgoletni konfliktni odnosi med bratom in sestro ter zatrjevano psihično in ekonomsko nasilje nasprotne udeleženke nad pritožnikom sami po sebi ne predstavljajo utemeljenega razloga, ki bi narekoval izvedbo postopka za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo.

8. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP³ v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------
¹ Zakon o nepravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 16/2019.
² Družinski zakonik, Ur.l. RS, št. 15/2017.
³ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

22.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1583/2019
• VSL Sklep I Cp 1137/2022
• VDSS sodba X Pdp 1196/2011