VSL Sklep IV Cp 1382/2020

Jedro

Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.

V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana začasna odredba oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Iz listin spisa dejansko izhaja, da je odpadlo kar nekaj stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo, vendar kljub temu stiki še niso tako okrnjeni, da bi jo bilo potrebno začasno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta starša dne ... 2014 rojene hčere A. A.

2. Tekom postopka je sodišče prve stopnje izdalo več začasnih odredb. Z začasno odredbo z dne 7. 8. 2019 je mladoletno A. A. začasno zaupalo v varstvo in vzgojo materi.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za spremembo že izdane začasne odredbe o zaupanju in varstvu otroka predlagateljici, tako, da naj sodišče mladoletno A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu ter določi stike med mladoletno A. A. in predlagateljico.

4. Zoper takšno odločitev se iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožuje nasprotni udeleženec. Poudarja, da predlagateljica dolgotrajno in sistematično onemogoča stike nasprotnega udeleženca z otrokom. Onemogočanje stikov traja že najmanj od meseca marca, pri tem pa predlagateljica postopa izjemno načrtno in preudarno ter vsako priložnost (pandemija, služba nasprotnega udeleženca, zdravstveno stanje sina B., domnevno povišana telesna temperatura A. A., odhod na dopust, ki se nato ne zgodi...) izkoristi za izgovor, da bi stik med nasprotnim udeležencem in hčerjo odpadel, kar vse prikazuje v čimbolj sprejemljivi oziroma razumljivi luči. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je odpadlo večje število stikov ter da se oče in hči daljše obdobje nista videla, kar nedvomno vodi k odtujitvi. Nasprotni udeleženec ocenjuje, da v konkretnem primeru denarna kazen predlagateljici zaradi nespoštovanja odločbe o stikih ni smiselna, saj z ničemer ne bi pripomogla k predlagateljičinem spoštovanju obstoječe začasne odredbe o stikih, saj je predlagateljica brezposelna in praktično brez premoženja.

5. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za spremembo že izdane začasne odredbe zavrnilo, materialno pravno pravilna.

8. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi izhajalo iz pravilnega izhodišča, da je izdaja regulacijske začasne odredbe omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva koristi otroka potrebno nujno ukrepanje, da se prepreči nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda

9. Po 56. členu Ustave otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Kot je bilo že večkrat navedeno, je namen stikov v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.

10. V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana začasna odredba oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana.

11. Nasprotni udeleženec je upravičenost izdaje spremembe začasne odredbe utemeljeval s tem, da predlagateljica sistematično poskuša izbrisati nasprotnega udeleženca iz hčerkinega življenja. Iz listin spisa dejansko izhaja, da je odpadlo kar nekaj stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo, bodisi zaradi bolezni otroka (za v predlogu izpostavljeni odpadli stik 29. 6. 2020 je predlagateljica sodišču predložila zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da je bila navedenega dne predlagateljica s hčerjo v zdravstvenem domu, kjer je bil opravljen test na Covid - 19) bodisi zaradi samovoljne odločitve matere, vendar kljub temu stiki med mladoletno A. A. in očetom še niso tako okrnjeni, da bi jo bilo potrebno začasno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.

12. Ker pa je tudi pritožbeno sodišče zaznalo, da bi v nadaljevanju postopka lahko prišlo do odtujevanja, če stiki kontinuirano ne bodo izvajani, bi bila morda na mestu po uradni dolžnosti izdana dopolnitev začasne odredbe v smeri določitve nadomestnih stikov, ki odpadajo bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi samovoljnosti matere.

13. Višje sodišče tako ugotavlja, da niso podani razlogi, s katerimi nasprotni udeleženec izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

16.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 501/2019
• VSL sodba IV Cp 872/2015
• Sklep I Up 381/2008