VSL Sklep IV Cp 1375/2020

Jedro

Ravnanje v korist otroka vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka. Tako ravnanje mu ne nalaga le, da mora opustiti vplivanje na otroka (zavedno ali nezavedno), ki povzroča njegov odpor do stikov, dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora pri otroku odpraviti morebitni psihični odpor do stikov in vzpostaviti ustrezen pozitivni odnos do stikov. Predvsem pa ne sme med stiki, ki potekajo, posegati v skupni odnos starša, ki stike izvaja in otroka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za kaznovanje predlagatelja in za spremembo začasne odredbe, izdane 16. 1. 2020.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka ne živi več v stanovanjski hiši na naslovu B., ker naj bi se odselila. Nasprotna udeleženka se iz skupnega bivališča nikoli ni odselila in še vedno živi v tej hiši in ima na tem naslovu prijavljeno stalno prebivališče. Hiša na naslovu B., je še vedno njen dom. Zato je tudi napačen zaključek sodišča, da živi sin udeležencev postopka skupaj z očetom. Predlagatelj želi izriniti nasprotno udeleženko iz hiše ter jo izključiti iz družine in ločiti od sina. Predlagatelj odnaša osebne stvari nasprotne udeleženke v garažo ter jih umika iz dnevnih prostorov brez vednosti in soglasja nasprotne udeleženke. Oba udeleženca tega postopka sta solastnika stanovanjske hiše na naslovu B., in sicer vsak do ½.

Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da ni utemeljenega razloga za izvajanje stikov le v stanovanjski hiši. Zaradi razglasitve epidemije in širitve Corona virusa to ni možno. Če bi morala nasprotna udeleženka odpeljati sina vsak ponedeljek in torek popoldne in vsak drugi vikend nekam iz hiše, bi bilo to moteče in naporno in ne bi bilo otroku v korist. Otrok mora preživljati dan običajno, opraviti nalogo, obiskovati športne dejavnosti, verouk in se razvedriti, ne pa ga zato, da bo lahko nasprotna udeleženka izvajala stike z njim, na silo odtrgati od doma. Nasprotna udeleženka je predlagala, da bi se oba starša umaknila iz stanovanjske hiše v času, ko drugi starš z otrokom izvaja stike. Tako nasprotna udeleženka tudi ravna, ne ravna pa tako predlagatelj. Ta hujše krši začasno odredbo s 16. 1. 2020. Predlagatelj si lasti pravico do eksluzivnega izvrševanja starševske skrbi in zlonamerno onemogoča, da bi se izvrševala začasna odredba, kar otroku ni v korist. Nasprotna udeleženka je 28. 5. 2020 in 30. 6. 2020 sodišče seznanila s kršitvami začasne odredbe in predlagala spremembo začasne odredbe in kaznovanje predlagatelja, vendar se prvostopenjsko sodišče do kršitev sploh ni opredelilo. Nasprotna udeleženka je prav tako predlagala ureditev stikov med poletnimi počitnicami, saj se udeleženca o tem ne moreta dogovoriti, vendar je sodišče odločilo, da so redni stiki staršev zagotovljeni že s trenutno veljavno začasno odredbo.

3. Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je stike udeležencev z njunim sinom A. uredilo s sklepom (začasno odredbo) s 16. 1. 2020 tako, da ima A. stik z materjo vsak ponedeljek in torek popoldne, z očetom pa vsako sredo in četrtek popoldne, petek popoldne pa preživi s tistim od staršev, ki ima stik preko vikenda. Oba starša imata stike z otrokom vsak drugi vikend. Za primer kršitve začasne odredbe je sodišče določilo denarno kazen v višini 400 EUR.

6. Nasprotna udeleženka je sodišče z dvema vlogama obvestila o predlagateljevih kršitvah izdane začasne odredbe in navedla, da ji predlagatelj onemogoča izvrševati stike s sinom, saj v času, ko je določeno, da ima stike s sinom, predlagatelj posega v njun odnos in stike onemogoča tako, da se ne umakne iz skupnih prostorov, tudi, če ga zaprosi, niti se ne umakne od sina. Predlagatelj tako v času, ko bi morala imeti stik s sinom nasprotna udeleženka, s sinom leži na kavču in skupaj gledata televizijo, pripravlja mu hrano, skupaj delata domače naloge, odpelje ga na sprehod ali na obisk k prijateljem. Nasprotna udeleženka je zato sodišču predlagala spremembo izdane začasne odredbe tako, da sodišče predlagatelju naloži, da v času, ko ima nasprotna udeleženka stik s sinom, zapusti skupne prostore stanovanjske hiše oziroma stanovanjsko hišo. Prav tako je predlagala, naj se ga za kršitve izdane začasne odredbe kaznuje.

7. Prvostopenjsko sodišče je predloga nasprotne udeleženke zavrnilo. Ocenilo je, da otrokove koristi niso ogrožene, saj so stiki že urejeni z začasno odredbo. Po oceni prvostopenjskega sodišča je nasprotna udeleženka dolžna poskrbeti za tak način izvajanja stikov, ki bo otroku v korist. Njeno vztrajanje pri stikih v prebivališču predlagatelja, s katerim imata visoko konflikten odnos, pa po oceni sodišča, otroku ni v korist. Po oceni prvostopenjske sodišča je ravnanje predlagatelja izraz konfliktnega odnosa med nekdanjima partnerjema. Take zaključke prvostopenjskega sodišča pritožnica utemeljeno graja.

8. Prvostopenjska odločitev temelji na napačni predpostavki, da se je nasprotna udeleženka iz skupnega prebivališča odselila in da v hiši na naslovu B., prebiva le predlagatelj s sinom. Za take zaključke prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage v podatkih spisa. Tako iz predloga kot odgovora na predlog izhaja, da oba udeleženca postopka skupaj s sinom še vedno bivata na skupnem naslovu v hiši B. Iz zaslišanj udeležencev izhaja, da nasprotna udeleženka dvakrat na teden in vsak drugi vikend prespi na drugem naslovu (po navedbah nasprotne udeleženke pri njeni materi). Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da se je predlagateljica iz skupnega naslova oziroma skupne stanovanjske hiše odselila, napačen. Stiki obeh staršev z otrokom torej potekajo na skupnem naslovu, v skupni stanovanjski hiši, v skupnem domu udeležencev postopka.

9. Z začasno odredbo s 16. 1. 2020 je sodišče prve stopnje določilo, da ima nasprotna udeleženka stike s sinom vsak ponedeljek in torek popoldan ter vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje zvečer. V tem času morata oba udeleženca postopka poskrbeti, da bo stik roditelja z otrokom v otrokovo korist. Tako mora starš, ki izvaja stike, pri tem izražati skrb in odgovornost do otroka ter mu nuditi primerno vzgojno vodstvo in vzpodbudo pri razvoju (7. člen Družinskega zakonika; DZ). Ravnanje v korist otroka pa vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek 141. člena DZ). Tako ravnanje mu ne nalaga le, da mora opustiti vplivanje na otroka (zavedno ali nezavedno), ki povzroča njegov odpor do stikov, dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora pri otroku odpraviti morebitni psihični odpor do stikov in vzpostaviti ustrezen pozitivni odnos do stikov. Predvsem pa ne sme med stiki, ki potekajo, posegati v skupni odnos starša, ki stike izvaja in otroka. Če se ne more zadržati posegati v njun odnos, pa naj se odstrani.

10. Nasprotna udeleženka je nanizala vrsto dogodkov, ko je predlagatelj posegal v stike, ki jih je imela s sinom. Ne le, da je bil v tistem času prisoten, ampak je sinu ponujal različne vrste razvedril, pripravljal mu je hrano, skupaj sta delala za šolo ter ga celo odpeljal stran od nasprotne udeleženke (na sprehod, na obisk). Otroka in nasprotno udeleženko je prepričeval, da se lahko deček sam odloči, s katerimi od roditeljev bo tisti čas preživljal. Prvostopenjsko sodišče se do tega ni opredelilo (pa bi se moralo), pač pa je nasprotni udeleženki svetovalo, da naj stike izvršuje kje drugje (izven prebivališča predlagatelja in sina). Taka odločitev je posledica napačne predpostavke, da se je nasprotnega udeleženka iz skupnega domovanja odselila in da v hiši prebivata le predlagatelj in sin udeležencev postopka.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, v katerem naj se opredeli do navedb nasprotne udeleženke o zatrjevanih ravnanjih predlagatelja, ki v času, ko nasprotna udeleženka izvršuje stik s sinom, posega v njun skupni odnos in skuša vplivati na otroka (3. točka 365. člena ZPP).

12. Pritožnica sicer izpodbija tudi del odločitve s katerim sodišče ni ugodilo predlogu za spremembo stikov med poletnimi počitnicami, ki so v času odločanja praktično že potekle, zato se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

Datum zadnje spremembe:

16.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 314/2021
• VSL Sklep VII Kp 9926/2020
• VSM Sklep III Cp 869/2021