VSL Sklep I Cp 594/2021

Jedro

Pritožba je redno pravno sredstvo. Dovoljena je le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP). Pritožba zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, ni dovoljena in se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).

Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Le izjemoma jih lahko opravi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Pritožnik, ki je sam vložil obravnavano vlogo, v njej ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tako se izkaže, da bi bil tudi tak njegov predlog nedovoljen – zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, bi bilo treba tudi v tem primeru vlogo zavreči (367.č člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo toženca z dne 6. 4. 2017 zoper sodbo VSL I Cp 2134/2020 z dne 28. 12. 2020. S popravnim sklepom je popravilo napačno zapisan datum pritožbe v izreku odločbe (6. 4. 2017) in ga nadomestilo s pravilnim datumom: 18. 1. 2021.

2. Tako je odločilo na podlagi 343. člena ZPP¹ po ugotovitvi, da je toženec vložil pritožbo zoper sodbo višjega sodišča, s katero je slednje odločilo o njegovi pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, česar zakon ne predvideva.

3. Zoper sklep vlaga toženec laično pritožbo. Navaja, da je bilo sodišču že pojasnjeno, da je tožba nična, nesklepčna in protipravna, ker temelji na nezakonitem izvršilnem postopku In 1579/2005, v katerem sodišče ne opravi izročitve stanovanja in ne preneha s kršitvami zakona. Stanovanje je plačal leta 2004. Po 16-ih letih si ga sodišče še vedno protipravno lasti in ga daje nezakonito v najem osebam, ki jih sam ne pozna in z njimi ni v nikakršnem razmerju. Zdaj ga sodišče bremeni za stroške teh oseb, ki prebivajo v stanovanju in sili s prodajo stanovanja zaradi poplačila obveznosti v zvezi s stanovanjem, ki so se nabrale v šestnajstih letih. Izvršba je po Zakonu o izvršbi (ZIZ) lahko odložena za največ tri mesece in le enkrat, ne pa v nedogled. Zaradi ravnanj sodišča mu ni bila zagotovljena pravica do sodnega varstva. Sodišče naj mu po vrstnem redu in kot to narekuje zakon najprej izroči stanovanje. Do izročitve stanovanja naj tekoči stroški zanj bremenijo sodišče.

4. Tožniki so odgovorili na pritožbo, predlagali njeno zavrnitev in priglašajo stroške za odgovor na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožba ne izpodbija bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila vloga, ki jo je pritožnik vložil neposredno na višje sodišče, vložena zoper sodbo pritožbenega sodišča, s katero je zavrnilo pritožbo toženca zoper sodbo sodišča prve stopnje in slednjo potrdilo. Glede na vsebino je sodišče pritožnikovo vlogo obravnavalo kot pritožbo zoper sodbo višjega sodišča. Glede na povzete dejanske ugotovitve, ki so pravilne in skladne s podatki spisa, je odločitev o zavrženju vloge z dne 18. 1. 2021 pravilna in zakonita. Pritožba je redno pravno sredstvo. Dovoljena je le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP). Pritožba zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, ni dovoljena in se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče dodaja, da vloge z dne 18. 1. 2021 ni mogoče obravnavati niti kot predlog za dopustitev revizije, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje odstopiti Vrhovnemu sodišču.² Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Le izjemoma jih lahko opravi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Pritožnik, ki je sam vložil obravnavano vlogo, v njej ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tako se izkaže, da bi bil tudi tak njegov predlog nedovoljen – zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, bi bilo treba tudi v tem primeru vlogo zavreči (367.č člen ZPP).

8. Ker pritožnik v pritožbi vsebinsko ponovno omenja sodbo sodišča prve stopnje P 11/2020 in izraža nestrinjanje z njo, je treba pojasniti še, da je sodba sodišča prve stopnje že pravnomočna. Kot je bilo že povedano, jo je v pritožbenem postopku višje sodišče že obravnavalo, jo potrdilo, pritožnikovo pritožbo zoper njo pa enkrat že zavrnilo kot neutemeljeno. Ponovna pritožba zoper isto sodbo, izdano na prvi stopnji, ni dovoljena in je ni mogoče več obravnavati.

9. Pritožbeno sodišče je torej pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP), ker je pravilen in ni obremenjen z absolutnimi kršitvami pravil postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

10. Tožniki z odgovorom na pritožbo niso prispevali k rešitvi zadeve na prvi stopnje, zato naj sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 29/1999 s spremembami.
² Predlog za dopustitev revizije se vloži pri Vrhovnem sodišču RS – drugi odstavek 367.d člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 228/2013
• VDSS Sklep Psp 260/2018
• VSL Sklep II Cp 1036/2023