VSL Sodba IV Cp 428/2021

Jedro

Začasnega zmanjšanja preživninskih zmožnosti zaradi prestajanja zaporne kazni, ki je posledica neplačevanja preživnine, ni mogoče upoštevati kot razlog za njeno zmanjšanje.

Izrek

I. Pritožba se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne tudi v tem delu.

II. Pritožniki sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in preživnino, ki jo mora na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 180/201 z dne 15. 10. 2013 plačevati za svoje otroke sina A. A. in mladoletne B. B., C. C. in D. D. in znaša 80 EUR za vsakega, v obdobju od 2. 2. 2018 do 31. 12. 2019 znižalo na 30 EUR mesečno za vsakega. Višji zahtevek (tožnik je predlagal ukinitev oz. znižanje preživnine in tudi za obdobje od 1. 1. 2020 dalje) je zavrnilo. Kot spremenjeno okoliščino na strani tožnika v določenem obdobju je štelo njegovo prestajanje zaporne kazni, ki jo je prestajal od oktobra 2017 do 20. 11. 2019, kjer je imel omejene pridobitne zmožnosti.

2. Proti sodbi se pritožujejo toženci, predlagajo njeno spremembo ali pa razveljavitev ter opredeljujejo pritožbene stroške. Navajajo, da tožnik nikoli ni ničesar zanje plačal, bil je obsojen zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, najprej na pogojno kazen, s posebnim pogojem, da plača preživnino, nato pa je bil zaradi neplačila pogoj preklican. Navajajo, da je tožnik še relativno mlad (41), zdrav in dela zmožen. Opozarjajo na stališče sodne prakse, da so starši dolžni za preživljanje svojih otrok storiti vse, kar je v njihovi moči. Menijo, da tožnik zlorablja svoje pravice. Po prihodu iz zapora bi lahko začel pridobivati sredstva in tako zaslužil tudi za preživnino, ki jo je bil dolžan, ko je bil na prestajanju zaporne kazni. Sodišču očitajo, da se sklicuje na stališče, da socialni transferji niso namenjeni preživljanju, hkrati pa, da se toženci in njihova mati preživljajo izključno s temi sredstvi. Tega ne bi smelo upoštevati. Breme preživljanja je nesorazmerno porazdeljeno in ni obrazloženo, pri čemer tudi ni upoštevano, da mati z vsakodnevno skrbjo in delom skrbi za vse otroke.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ni sporno, da je bil tožnik na prestajanju zaporne kazni, in sicer od oktobra 2017 do 20. 11. 2019. Ugotovljeno je in ni sporno, da je zaporno kazen prestajal zaradi storitve petih kaznivih dejanj neplačevanja preživnine. Ugotovljeno je in ni sporno, da je bil tožnik najprej obsojen na pogojno zaporno kazen, in sicer s posebnim pogojem plačila zaostale in redne preživninske obveznosti, a ker pogoja ni izpolnil, je bila pogojna obsodba preklicana (tč. 12 in 13 na str. 6 izpodbijane sodbe).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je spremenjena okoliščina, ki po 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) narekuje spremembo sodno določene preživnine, ravno okoliščina na strani preživninskega zavezanca - tožnika, in sicer prestajanje zaporne kazni, tekom katere so bile njegove pridobitne zmožnosti omejene (v tem času je zaslužil povprečno 155 EUR na mesec). Vendar imajo pritožniki prav, da tožnik s svojo tožbo na znižanje preživnine, ki jo temelji ravno na posledici lastnega neplačevanja, zlorablja svoje pravice. Sodišče prve stopnje sicer zapiše, da je to nemoralno, a vseeno tožnikov argument sprejme kot dejansko spremenjeno okoliščino. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. V konkretnem primeru začasnega zmanjšanja preživninskih zmožnosti zaradi prestajanja zaporne kazni, ki je posledica neplačevanja preživnine, ni mogoče upoštevati kot razlog za njeno zmanjšanje. Res je, da je sodna praksa okoliščino, da je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni, ocenjevala različno, pri čemer je prevladalo stališče, da gre za relevantno okoliščino, ki vpliva na pridobitne zmožnosti zavezance, in za čas prestajanja zaporne praviloma določalo ti. simbolično preživnino.¹ Vendar je obravnavani primer drugačen, saj je zaporna kazen neposredna posledica izogibanja sami preživninski obveznosti.

7. Ker drugih okoliščin tožnik ni zatrjeval in je ugotovljeno, da je mlad, zdrav in za delo sposoben ter je tudi že zaključil s prestajanjem zaporne kazni, ni pogojev za spremembo sodno določene preživnine.

8. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za utemeljene. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (132. čl. ZZZDR), je pritožbeno sodišče na podlagi ugotovljenih nespornih dejstev izpodbijano sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo tudi v izpodbijanem delu (5. al. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. in 413. čl. ZPP. Prosti preudarek in okoliščine tega primera narekujejo, da vsaka stran sama krije svoje stroške.

-------------------------------
¹ Sodišče prve stopnje to korektno navaja v opombi 23 na str. 15.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 3342/2014
• VSL Sodba IV Cp 1853/2020
• VSL sodba IV Cp 1572/2010