VSL Sklep II Ip 114/2021

Jedro

V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe. Dolžnik ima šele po izdaji sklepa o izvršbi možnost vložiti ugovor in v njem uveljavljati vse dopustne ugovorne razloge. Zaradi navedenega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo z dne 29. 8. 2019 umakne, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v 1. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika z dne 26. 10. 2020 zavrže (1. točka izreka sklepa) in da se predlog dolžnika za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo z dne 26. 10. 2020 zavrne (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se v celoti pritožuje dolžnik. Navaja, da vztraja, da se terjatev ne nanaša nanj in je ne bo plačal. Glede sklepa o izvršbi tedaj ni reagiral, saj se zadeva enostavno ne nanaša nanj. Sodišče poziva, da preveri vse dokaze.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila vročitev sklepa dolžniku opravljena 21. 8. 2010 preko odraslega člana njegovega gospodinjstva, in sicer njegove matere. Naslednjega dne je pričel teči rok za vložitev ugovora in je ta potekel v ponedeljek 30. 8. 2010. Ugovor, ki ga je dolžnik vložil 26. 10. 2020, je vložen po preteku osemdnevnega roka, zato ga je sodišče zavrglo kot prepoznega. Glede na to, da dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 26. 10. 2020 ni bilo ugodeno, da potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ni bilo razveljavljeno, in da dolžnik niti ne zatrjuje, zakaj bi bilo potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo napačno odobreno glede na pravila v Uredbi št. 805/2004, pa je sodišče dolžnikov predlog za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo zavrnilo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi kot prepozen ter se višje sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje v zvezi s to odločitvijo. Dolžnik ugotovitvi sodišča prve stopnje o tem, da je bil njegov ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen, dejansko niti ni nasprotoval, saj je v pritožbi navedel, da ugovora prej ni vložil, ker je menil, da se zadeva ne nanaša nanj. Vendar pa je s tem dolžnik zgolj postopal v svojo škodo ter s temi navedbami ne more doseči, da bi sodišče prve stopnje njegov ugovor obravnavalo kot pravočasen. Pritožba v tem delu tako ni utemeljena.

8. Skladno s prvim odstavkom 12. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 (v nadaljevanju: Uredba) se sodna odločba o nespornem zahtevku lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov le, če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval pravila, ki so določena v III. poglavju Uredbe oziroma v členih 13 do 17.

9. V skladu s členom 10 Uredbe se potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo na zahtevo sodišču izvora: (a) popravi, kadar zaradi vsebinske napake obstaja neskladje med sodbo in potrdilom; (b) umakne, kadar je bilo očitno napačno odobreno glede na pravila, določena v tej uredbi. Po presoji višjega sodišča točka (b) 10. člena Uredbe ne zahteva, da stranka poda trditveno podlago glede napačne odobritve potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, kadar gre pri tej odobritvi za očitno napačno uporabo materialnega prava.

10. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo je materialnopravno napačna, saj je v danem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine prima facie že ob pravilni uporabi materialnega prava razvidno, da je bilo potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo očitno napačno odobreno.

11. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe. Dolžnik ima šele po izdaji sklepa o izvršbi možnost vložiti ugovor in v njem uveljavljati vse dopustne ugovorne razloge.

12. V zvezi s podobno ureditvijo je Sodišče Evropske unije (SEU) zavzelo stališče v sodbi C-484/15 z dne 9. 3. 2017, ko je presojalo, ali je sklep o izvršbi, ki ga na Hrvaškem na podlagi verodostojne listine izda notar, in zoper njega ni bil podan ugovor, mogoče potrditi kot evropski izvršilni naslov (t.j. evropski nalog za izvršbo) skladno z Uredbo. Sklep o izvršbi, ki ga izda hrvaški notar, se dolžniku, tako kot v našemu postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vroči šele po njegovi izdaji, ne da bi se mu predhodno posredoval prvotni predlog, o katerem se je odločalo.

13. SEU je v citirani odločbi zapisalo, da čeprav ima dolžnik možnost podati ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je izdal notar, in čeprav se zdi, da notar izvaja naloge, ki so mu dodeljene v okviru postopka izvršbe na podlagi „verodostojne listine“, pod nadzorom sodišča, ki mu mora notar posredovati morebitne ugovore, preučitev predloga za izdajo sklepa o izvršbi na taki podlagi, ki jo opravi notar na Hrvaškem, ni kontradiktorna. Člen 16 Uredbe v povezavi z njeno uvodno izjavo 12 določa, da se morajo dolžniku zagotoviti ustrezne informacije, da se mu omogoči pripraviti obrambo, in s tem zagotovi kontradiktornost postopka, ki se konča z izdajo izvršilnega naslova, za katerega se lahko izda potrdilo. S temi minimalnimi standardi je uveljavljena volja zakonodajalca Unije, da zagotovi, da so v postopkih, v katerih se sprejmejo sodbe v zvezi z nespornim zahtevkom, zagotovljena zadostna jamstva za spoštovanje pravice do obrambe. Nacionalnega postopka za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem se dolžniku ne vroči začetni procesni akt ali enakovredna listina in se mu v tem aktu ne posreduje informacij o zahtevku in ki privede do tega, da se dolžnik s podanim zahtevkom seznani, šele ko se mu ta sklep vroči, pa ni mogoče opredeliti kot kontradiktornega (podobno tudi v sodbi SEU C-551/15 z dne 9. 3. 2017). Zaradi navedenega takšnega sklepa po presoji SEU ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo, enako pa potemtakem velja za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po naši pravni ureditvi.¹

14. Pritožba zoper 2. točko izreka je po povedanem utemeljena, zato ji je višje sodišče v tem delu ugodilo in sklep spremenilo tako, da se potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo umakne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik ima za uveljavljanje oziroma izvršitev terjatve v tujini na voljo postopek po Uredbi (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.

16. Zgolj ob robu višje sodišče še dodaja, da tudi sicer v obravnavani zadevi dolžnik ni dobil zadostnih informacij o zahtevku (16. člen Uredbe), saj v predlogu za izvršbo ni opredeljen temelj upnikovega zahtevka (šele z novelo ZIZ-L je bila določba 41. člena ZIZ dopolnjena tako, da mora biti sedaj v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine opredeljen tudi temelj zahtevka) ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku (17. člen Uredbe), ker pravni pouk ni vseboval opozorila o posledicah nevložitve ugovora v predpisanem roku niti opozorila, da se bo v takem primeru zoper dolžnika začel postopek prisilne izvršbe ter da bo odgovoren za plačilo stroškov sodnega postopka. V pravnem pouku tudi ni bilo pojasnjeno, ali mora dolžnik ugovor nujno vložiti po odvetniku (primerjaj že citirano sodno prakso).

17. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Primerjaj tudi sklepe VSL I Ip 365/2019, VSK III Ip 328/2018, VSL II Ip 1879/2019, VSL II Ip 3141/2018, VSK I Ip 253/2018 in VSL I Ip 1873/2019, v katerih je šlo za presojo pravilnosti odločitev sodišč prve stopnje, ki so izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo zavrnila. Enako meni dr. Aleš Galič v A. Galič in N. Betteto, Evropsko civilno procesno pravo I, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 146.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Ip 3141/2018
• VSL Sklep I Ip 1873/2019
• VSL Sklep II Ip 1879/2019