VSL Sklep II Cp 2038/2020

Jedro

V predmetni motenjski pravdi je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran. Tožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je celovita in prepričljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženima strankama v 15 dneh povrniti 307,98 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala:

- da se ugotovi, da sta toženca dne 20. 4. 2020 motila posest tožnice na travnatem delu nepremičnine ID znak parcela 0000 104/2, označenem na priloženem ortofoto posnetku (ki je sestavni del izreka tega sklepa) s črtkanimi črtami, s tem, da sta tega dne z delovnim strojem kopačem bele barve vozila po tem delu nepremičnine iz smeri javne ceste, ki leži na nepremičnini ID znak parcela 0000 1081/1 ter sta na delu nepremičnine ID znak 0000 104/2, ki leži med nepremičninama ID znak parcela 0000 89/2 in ID znak parcela 0000 88/6, parkirala delovni stroj (kopač) ter kopala, in sicer na mestu, ki je na priloženem ortofoto posnetku (ki je sestavni del izreka sklepa) označen z X; dne 22. 4. 2020 motila posest tožnice na travnatem delu nepremičnine ID znak parcela 0000 104/2, označenem na priloženem ortofoto posnetku (ki je sestavni del izreka tega sklepa) s črtkanimi črtami, s tem, da sta tega dne s tovornim vozilom zelene barve, ki je prevažal zemljo, peljala po tem delu nepremičnine iz smeri javne ceste in pri tem poškodovala travnati del te nepremičnine na način, da so vidne sledi vožnje tovornega vozila ter na travnatem delu nepremičnine nasula zemljo in postavila zaščitno ograjo.

- da se tožencema naloži, da sta dolžna v roku tri dni odstraniti nasuti kup zemlje in zaščitno ograjo, ki se nahajata na travnatem delu nepremičnine ID znak parcela 0000 104/2 na mestu, ki je na priloženem ortofoto posnetku označen s kvadratom;

- da se tožencema prepove, da bi motila posest tožnice tako, da bi preko tega dela nepremičnine hodila peš in se vozila z osebnimi vozili, tovornimi vozili, delovnimi stroji in kmetijsko mehanizacijo oziroma s kakršnimikoli drugimi prevoznimi sredstvi, parkirala osebna vozila, delovne stroje, tovorna vozila in kmetijsko mehanizacijo oziroma postavljala druge ovire in predmete ali na travnatem delu sporna nepremičnine kopala, nasipavala zemljo in drug material, opravljala druga gradbena dela oziroma na kakšen drugi način posegala v ta del nepremičnine.

Tožnici je naložilo, da tožencema v 15 dneh povrne pravdne stroške v višini 1.093,33 EUR.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Uvodoma ugotavlja, da se je sodišče oprlo le na izpovedbo S. J., ki naj bi povedal, da na spornem delu naj ne bi parkirali, ker so se s kopačem po delu odpeljali ter da je kopač kopal po parceli tožencev. Iz njegove izpovedi izhaja ravno obratno, in sicer, da sta toženca na spornem delu nepremičnine vozila, obračala, kopala. Šele po predočenju fotografije v prilogi A3 je v zmedi izpovedal, da je bager kopal na parceli tožencev. Tega razhajanja sodišče ni dodatno raziskalo in omenjene priče v zvezi s tem ni dodatno zaslišalo in je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ker je sodišče svoje zaključke glede kopanja po spornem delu nepremičnine gradilo na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti in je podana kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpoved S. J. je tudi napačno povzeta, kar je bistvena kršitev postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz fotografije A4 je jasno razvidno, da je kopač kopal po nepremičnini parcela 104/2. Napačni so tudi zaključki, da kopač ni bil parkiran. Ves čas je stal na istem mestu, s katerega je kopal po nepremičnini. To dokazuje tudi izpoved I. P., ki je povedal, da je na tem mestu nazadnje videl delovne stroje, ko je prišla policija, kar pomeni, da so delovni stroji v tistem trenutku stali na mestu. To pomeni, da so bili parkirani. Tudi 22. 4. 2020 je tovorno vozilo mirovalo v trenutku, ko je stresalo zemljo, kar pomeni, da je bilo v tistem trenutku parkirano, saj se ni premikalo. Sodišče v 12. točki obrazložitve zmotno ugotavlja, da je tožnici uspelo dokazati zgolj vožnjo z motornim vozilom, saj je uspela dokazati tudi, da sta toženca 22. 4. 2020 na sporni del nepremičnine nasula zemljo, kar sodišče nenazadnje v točki te obrazložitve tudi samo povzema. Obrazložitev je tako sama s seboj v nasprotju, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede soposesti sodišče v celoti spregleda izpoved T. P. in I. J. Prva je povedala, da ni videla, da bi kdo kosil sporni del nepremičnine, uporabo je zaznala le letos, ko sta toženca na tem delu nasipavala zemljo. Sodišče se glede izpovedi te priče sploh ne opredeli in dokazne ocene ne poda, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi izpovedi priče I. J., ki je prepričljivo povedal, da je pri gradnji hiše toženca sodeloval že prej, vendar so ta dela potekala spredaj, pred hišo ter da pred motilnimi ravnanji v letu 2020 spornega dela nepremičnine pri gradnji hiše niso uporabljali, ni ocenilo. Priči T. P. in I. J. sta prepričljivo izpovedala, da soposesti spornega dela nepremičnine nista zaznala.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo pritrjujeta zaključkom sodišča prve stopnje in predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sodišče ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep nima nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, pa tudi izpovedba priče S. J. je bila pravilno povzeta. Pritožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je po presoji pritožbenega sodišča celovita in prepričljiva.

6. V predmetni pravdi je tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine ID znak parcela 0000 104/2 in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način¹ izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je pri izpovedbi S. J. prišlo do razhajanj glede mesta kopanja, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo raziskati in pričo dodatno zaslišati. Stališče pritožbe, da je priča S. J. "v zmedi" povedal, da je bager kopal na parceli tožencev, nima opore v zapisniku o zaslišanju te priče (list. št. 40-41), iz katerega izhaja, da je sodišče prve stopnje skrbno razčistilo, na katerem delu sporne nepremičnine je bager stal, na katerem delu pa se je kopalo. Priča je ob predočenju fotografij večkrat povedala in na njih označila, da je bager stal na spornem delu nepremičnine, na posebno vprašanje pooblaščenca tožencev (list. št. 42) pa izrecno pojasnila, da "je bager stal na sporni parceli 104/2, kopal pa na parceli toženih strank". Tudi ni res, da bi priča v "prosti izpovedi" povedala, da se je na spornem delu nepremičnine tudi kopalo, saj iz tega dela izpovedi (na katerega se sklicuje pritožba; tretji odstavek na 5. strani zapisnika z dne 17. 9. 2020) izhaja, da "so vse odkar so začeli delati hišo, končali pa so jo leta 2017, tu vozili, obračali, kopali, torej na spornem delu". Izjava se torej ni izrecno nanašala na mesto kopanja ob zatrjevanem motilnem dejanju dne 20. 4. 2020.

8. Priča S. J. je tudi povedal, da aprila 2020 "parkirali na spornem delu 104/2 niso, saj so s kamionom in bagrom po delu odpeljali". Pritožba zaman skuša prepričati, da ker sta oba delovna stroja med izvajanjem del stala na mestu, to pomeni parkiranje.

9. Izpodbijani sklep zaradi obrazložitve v 12. točki glede nasutja zemlje ni obremenjen z očitano bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč v naslednji točki obrazložitve ugotovilo, da sta toženca dne 20. 4. 2020 po spornem delu vozila s kopačem, dne 22. 4. 2020 pa s tovornim vozilom prevažala zemljo, ki sta jo na del spornega dela parcele 104/2 tudi stresla, in se v nadaljevanju pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali so bila ta ravnanja tožencev protipravna oziroma ali je bilo z njimi poseženo v dotedanjo mirno posest tožnice oziroma ali sta toženca z ravnanji samovoljno spremenila ali ovirala dotedanji način izvrševanja soposesti.

10. Pritožbeni očitek, da se je sodišče prve stopnje glede tega vprašanja oprlo le na izpovedbe tožničinega moža S. J., M. P., I. P. in S. P., v celoti pa prezrlo izpovedbi prič T. P. in I. J., in s tem (po zmotnem mnenju pritožbe) zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je neutemeljen. Iz izpovedbe T. P. ne izhaja, da ne bi bilo soposesti, ampak da je videla kositi toženko in opazila nasipavanje zemlje. Čeprav se priča za obdobje pred letom 2020 ni spomnila, je povedala, da predvideva, da so sporni del kosili vsi.

11. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede izostale ocene izpovedbe I. J. Ni namreč res, da je ta priča povedala, da spornega dela nepremičnine pri gradnji hiše niso uporabljali, ker se ta izjava nanaša na dela, pri katerih je on pomagal, in sicer pri izgradnji opornih zidov, ki so potekal spredaj, pred hišo.

12. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP), tožencema pa mora povrniti njune stroške pritožbenega postopka, in sicer 412,5 točk za odgovor na pritožbo zaradi zastopanja več strank (tar. št. 21 v zvezi s 3. odstavkom 7. člena OT), 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar skupaj znaša 307,98 EUR. Nagrada za pregled dokumentacije in posvet s stranko ni priznana, ker je to opravilo zajeto že v nagradi za odgovor na pritožbo.

-------------------------------
¹ Tožnica je soposest spornega dela nepremičnine izvajala preko svojega moža, ki je ob prihodih iz države X., kjer s tožnico živita (in spremljata dogajanje na sporni nepremičnini s pomočjo nameščene kamere), nekajkrat na leto ta del kosil in tam hodil, toženca pa sta isti del kosila ter tam za potrebe gradnje stanovanjske hiše vozila s tovornimi vozili, kopačem in drugimi stroji, na spornem delu pa sta imela toženca v preteklosti tudi nasuto zemljo in pesek.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep Cp 263/2022
• VSL sklep I Cp 1161/2010
• VSL Sklep I Cp 380/2019