VSL Sklep IV Cp 2185/2020

Jedro

Začasna odredba ni namenjena reševanju konfliktov med staršema, bolj primeren način bi bil obisk starševske terapije. Konflikti med staršema tudi niso takšne narave, da bi terjali izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi sodišče namesto skupnega starševstva začasno odločilo o dodelitvi deklice v varstvo in vzgojo očetu.

Razglašena epidemija je izredna okoliščina, ki predstavlja višjo silo in zato ne more biti podlaga za spremembo odločbe o varstvu in vzgoji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

II. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam.

Obrazložitev

1. V sklepu z dne 22. 4. 2020 je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice (1) in predlog nasprotnega udeleženca (2) za izdajo začasne odredbe in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo za ureditev stikov med strankama postopka (očetom in materjo) ter njuno mladoletno hčerko (3).

2. Predlagateljica se zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za izdajo začasne odredbe, ni pritožila, zoper sklep s katerim je sodišče izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti pa je pravno sredstvo ugovor, ki ga je nasprotni udeleženec vložil, a o njem sodišče prve stopnje doslej še ni odločalo. Predmet obravnave v pritožbenem postopku je zato odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, da predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe zavrne.

3. V izpodbijani 2. točki izreka je sodišče zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe na podlagi katere bi se mladoletna hči strank postopka začasno dodelila v varstvo in vzgojo očetu (nasprotnemu udeležencu), uredilo stike med hčerko in njeno materjo, materinemu zakonskemu partnerju prepovedati stike s hčerko, predlagateljici naložilo začasno plačilo preživnine, določilo stalno prebivališče hčerke na naslovu očeta v K. in ga pooblastilo kot začasnega prevzemnika poštnih pošiljk za mladoletno hčerko.

4. Sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo z obrazložitvijo, da prejudicira končno odločitev, kateremu od staršev bo deklica zaupana v varstvo in vzgojo, kar bi enemu od staršev lahko povzročilo nepopravljivo škodo. Starša deklice sta se v sodni poravnavi dogovorila za skupno starševstvo, sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe ni ugotovilo ogroženosti hčerke s strani katerega od staršev. Ugotovilo pa je, da sta si pogleda staršev na vzgojo deklice zelo različna, kar pa ne pomeni, da je deklica zaradi tega pri katerem od staršev ogrožena.

5. Odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec, ki v pritožbenem postopku ponavlja, da ima hčerka zdravstvene težave z ušesi, prirojeno napako razcepa mehkega neba, juvenilni idiopatski artritis in težave z ledvicami. Dekličina mati redno pozablja na zdravniške preglede, zdravstveno dokumentacijo deklice očetu posreduje šele na njegov poziv. Občasno informacije o bolezni deklice tudi prikrije, zato oče nima možnosti, da bi poskrbel za nadstandardne specialistične preglede. Mati je nasprotovala terapiji, ki jo je v zvezi z zdravljenjem artritisa predlagal zdravnik na pediatrični kliniki. Deklica z materjo biva v večstanovanjski stolpnici, zato je v času epidemije Covid-19 nedvomno bolj varno, da biva v enodružinski stanovanjski hiši pri očetu. Izdaja začasne odredbe je potrebna, da bo oče lahko odločal o vprašanjih vsakodnevnega življenja hčerke, da bo v celoti seznanjen z zdravstveno dokumentacijo in izvidi ter tako deklici omogočil redno in pravočasno zdravljenje.

6. Pritožba ni utemeljena.

O pravni podlagi za izdajo začasne odredbe

7. Začasna odredba je v postopkih, kot je konkreten, skrajen ukrep, ki ga je potrebno uporabiti zgolj takrat, ko se pokaže, da varstvo koristi otroka terja nujno ukrepanje, da se sporna vprašanja začasno uredijo še pred meritorno odločitvijo v sporu. Zato je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na stopnjo verjetnosti in temu je podvržena tudi dokazna ocena. Postopek zavarovanja z začasno odredbo mora biti hiter, sodišče o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

O dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje

8. V letu 2016 sta starša sklenila sodno poravnavo na podlagi katere je bila deklica zaupana v varstvo in vzgojo obema staršema, določena je bila preživnina in stiki z očetom skladno s predhodnim dogovorom ob upoštevanju želja hčerke. Po sklenitvi sodne poravnave so se odnosi med staršema zaostrili. Drug drugemu pripisujeta slabe starševske kompetence, njun odnos postaja vedno bolj konflikten.

9. Ugotovitve sodišča prve stopnje temeljijo na obsežni korespondenci med očetom in materjo ter mnenju pristojnega centra za socialno delo, ki je s staršema opravil tudi ločen pogovor. Tudi iz mnenja centra za socialno delo sledi, da imata starša med seboj še veliko nerazrešenih konfliktov, neustrezno komunikacijo in različen pogled na nadaljnje oblikovanje življenja hčerke. Drug drugega prikazujeta kot neprimerna za vzgojo, zaradi uživanja droge in ravnanj iz preteklosti.

10. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da korespondenca med staršema ne daje podlage za zaključek, da bi bila deklica zaradi materinega opuščanja ustreznega zdravljenja, ogrožena in se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tudi pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da začasna odredba ni namenjena reševanju konfliktov med staršema in da bi zato bil bolj primeren način obisk starševske terapije. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da sta tako oče kot mati skrbna starša, ki sta seznanjena in tudi skrbita za hčerkine šolske obveznosti in zdravstvene težave, da zdravstveno stanje deklice ni ogrožajoče in kot vse kaže, se tudi izboljšuje. Konflikti med staršema tudi niso takšne narave, da bi terjali izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi sodišče namesto skupnega starševstva začasno odločilo o dodelitvi deklice v varstvo in vzgojo očetu.

11. In končno pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, da ne bi verjelo obema staršema, da spoštujeta vse ukrepe za zaščito pred Covid-19. Razglašena epidemija je izredna okoliščina, ki predstavlja višjo silo in zato ne more biti podlaga za spremembo odločbe o varstvu in vzgoji.

Sklepno

12. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena, zato jo višje sodišče v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, ker bodo predmet obravnave v postopku o utemeljenosti ugovora zoper izdano začasno odredbo po uradni dolžnosti.

13. Pritožnik je priglasil tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih v skladu z določilom prvega odstavka 40. člena ZNP-1 krije sam.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep III Cp 699/2022
• VSC Sklep I Cp 5/2022
• VSC Sklep I Cp 177/2022