VSL Sklep II Cp 287/2021

Jedro

Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki lahko utemeljujejo (ali vodijo v) oprostitev plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev. Obveznost plačila sodne takse je namreč v zakonu določena kot splošna obveznost strank, ki pred sodiščem predlagajo uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Zato so dolžne ob uveljavljanju izjeme od tega pravila podati osnovne navedbe in dokaze, da bi se lahko njihova taksna obveznost zmanjšala.

V skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke, kar pomeni, da ima sodišče podlago za vpogled v obstoječe zbirke podatkov, ki prikazujejo materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (kar je tudi storilo), kamor pa evidenca, ki jo omenja tožnik, ne sodi.

Zgolj polnoletnost in bivanje s starši tako še ni razlog, da bi sodišče tožnikovega sina lahko obravnavalo kot osebo, ki jo je tožnik dolžan preživljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za celotno in delno oprostitev plačila sodne takse za postopek dopustitve revizije (I. in II. točka izreka). Ugodilo pa je njegovemu predlogu za obročno plačilo sodne takse tako, da je dolžan sodno takso za postopek dopustitve revizije v znesku 853 EUR plačati v desetih mesečnih obrokih po 85,30 EUR, pri čemer je dolžan prvi obrok plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, naslednjih devet obtokov pa v naslednjih devetih mesecih, na račun Vrhovnega sodišča RS (III. in IV. točka izreka).

2. Tožnik zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Pritrjuje ugotovitvam izpodbijanega sklepa, da je njegov sin A. A. polnoleten in da iz podatkov FURS zanj ne izhaja, da je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse imel prejemke. Vendar pa je dejstvo, da se sin redno šola in obiskuje 3. letnik srednješolskega programa strojni tehnik na Šoli. Čeprav je sodišče navedlo, da je vpogledalo v javne evidence, kar je polnoletni sin s podpisom sodišču tudi dovolil, je spregledalo, da se sin redno šola. Gre za centralno evidenco CEUVIZ. Iz priloženega potrdila o vpisu z dne 18. 2. 2021 je to dejstvo razvidno. Sin je brez prejemkov in ga je tožnik dolžan preživljati. Mesečni dohodek na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga tako znaša manj kot 804,26 EUR. Zato predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da ga sodišče v celoti oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoji za oprostitev plačila sodnih taks so določeni v 11. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila takse, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani, prvi odstavek 11. člena ZST-1, pogoje za odlog oziroma obročno plačilo takse pa določa drugi odstavek istega člena). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Po določbi šestega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

5. 12.a člen ZST-1 natančneje določa ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov (enako tudi 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je za preživetje osebe, ob odsotnosti prihrankov in drugega premoženja, potreben mesečni znesek, ki ustreza dvakratniku osnovnega zneska minimalnega dohodka. V kolikor je ta nižji, je preživljanje lahko ogroženo. Oprostitev plačila sodne takse je tako posledica odločitve, ki je odvisna od obstoja in tehtanja večih parametrov.

6. Tožnik v izpodbijanemu sklepu ugotovljenemu dohodkovnemu in premoženjskemu stanju ne nasprotuje. Meni pa, da bi moralo sodišče pri obravnavi njegovega predloga upoštevati, da je dolžan preživljati polnoletnega sina, ki se redno šola, kar izkazuje s pritožbi priloženim potrdilom o vpisu. Pritožbeno ni sporno, da je povprečen mesečni dohodek tožnikove družine v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse znašal 3.487,71 EUR (hčerka je v zadnjih treh mesecih v povprečju prejela 498,95 EUR mesečno, tožnik 476,31 EUR mesečno, tožnikova žena pa 2.512,44 EUR mesečno). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dolžan preživljati svojo polnoletno hčerko, ki se redno šola, saj je ugotovilo, da prejema mesečne prejemke iz naslova dohodkov študentov. Ker je ugotovilo, da tožnikov polnoletni sin po javnih podatkih ne prejema nobenih prejemkov, tožnik pa tudi ni trdil in izkazoval, da se redno šola, ga ni štelo za osebo, ki jo je tožnik dolžan preživljati, zato sina pri taksni odločitvi ni upoštevalo. Ugotovilo je, da znaša na družinskega člana (tožnika, ženo in hčerko) povprečen mesečni dohodek 1.162,57 EUR.

7. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da je očitno dejstvo, da se tožnikov polnoletni sin redno šola. Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki lahko utemeljujejo (ali vodijo v) oprostitev plačila sodne takse, je na tistem, ki predlaga oprostitev. Obveznost plačila sodne takse je namreč v zakonu določena kot splošna obveznost strank, ki pred sodiščem predlagajo uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Zato so dolžne ob uveljavljanju izjeme od tega pravila podati osnovne navedbe in dokaze, da bi se lahko njihova taksna obveznost zmanjšala. Ne v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne v kateri drugi listini, priloženi njemu, tožnik ni podal trditev o tem, da se polnoletni sin redno šola, zaradi česar bi ga bil v skladu s 183. členom Družinskega zakonika dolžan preživljati. Trditveno in dokazno breme o takih okoliščinah je bilo na njem. Pritožbene trditve v tej smeri so nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), saj pritožnik ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajal že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju. Zato jih pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe ni smelo upoštevati. Čeprav je tožnikov sin s podpisom izjave (priložene k predlogu za taksno oprostitev) dovolil sodišču, da za namen ugotavljanja premoženjskega stanja pridobi po uradni dolžnosti podatke, ki so davčna tajnost, ne drži, da bi moralo nižje sodišče (samo/po uradni dolžnosti) vpogledati tudi v centralno evidenco CEUVIZ, v kateri je podatek, da se tožnikov sin redno šola (kar tožnik izkazuje s potrdilom o vpisu, izdano s strani ravnatelja šole). V skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke, kar pomeni, da ima sodišče podlago za vpogled v obstoječe zbirke podatkov, ki prikazujejo materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (kar je tudi storilo), kamor pa evidenca, ki jo omenja tožnik, ne sodi.¹ Zgolj polnoletnost in bivanje s starši tako še ni bil razlog, da bi sodišče tožnikovega sina lahko obravnavalo kot osebo, ki jo je tožnik dolžan preživljati.

8. A tudi v primeru, da se tožnikovega sina upošteva pri ugotovljenem materialnem položaju, pritožbeno sodišče ugotavlja, da mesečni dohodek na člana družine znaša 871,93 EUR (3.487,71 EUR : 4), kar je več od dveh osnovnih zneskov minimalnega dogodka (804,26 EUR). Ob tem, da se institut taksne oprostitve razlaga restriktivno in je namenjen najbolj ogroženim slojem prebivalstva, kamor tožnikova družina tudi po povedanem ne sodi, ni podlage za (celotno ali delno) taksno oprostitev plačila sodne takse v znesku 853 EUR.

9. Glede na vse navedeno in ker pritožnik konkretno ne izpodbija obročnega odplačila sodne takse v desetih obrokih po 85,30 EUR, po plačilu mesečnega obroka pa bo vsakemu družinskemu članu, upoštevaje tudi tožnikovega sina, še vedno ostalo več kot dvakratnik minimalnega dohodka, je izpodbijana odločitev o obročnem plačilu sodne takse utemeljena. Sredstva, s katerimi se preživljajo pritožnik in družinski člani, se po mnenju pritožbenega sodišča ne bodo občutno zmanjšala z določenim desetmesečnim obročnim plačilom sodne takse. Takšno plačilo sodne takse je zato primerna olajšava za tožnika. Plačilo takse v obrokih pa ni več procesna predpostavka, tako da sodišče zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo štelo, da je vloga umaknjena, zaradi česar bo v vsakem primeru tožniku zagotovljeno uveljavljanje njegove pravice do izrednega pravnega sredstva.

10. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s

tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tudi iz Pravilnika o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja (sprejetega na podlagi 135.c člena Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja) ne izhaja, da bi imelo sodišče dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo na udeleženca izobraževanja posamezne šole. Dostop do teh podatkov je omogočen s certifikatom določenim osebam, med katerimi sodišče ni omenjeno.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sodba IV Cp 1488/2012
• VSM Sklep III Cp 149/2021
• Sodba II Ips 268/99