<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 285/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.285.2021
Evidenčna številka:VSL00045251
Datum odločbe:08.04.2021
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Martina Erzin (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljiška knjiga - stvarne pravice na nepremičnini - vpis stvarne pravice - vpis v zemljiško knjigo - vrstni red vpisa - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo

Jedro

V postopku za vzpostavitev (nedokončane) etažne lastnine mora sodišče ugotoviti samo vsebino tistih stvarnopravnih razmerij (stvarnih pravic), ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pri vpisu oblikovanja etažne lastnine, pa v zemljiški knjigi še niso vpisana. Pri položaju vpisane nedokončane etažne lastnine, je treba upoštevati, da so v zemljiški knjigi že vpisana stvarnopravna razmerja glede tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so že vpisani v zemljiški knjigi. Ta stvarnopravna razmerja med drugim vključujejo tudi vknjiženo lastninsko pravico. O tej pravici pa sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne sme odločati zato, ker za njihovo pridobitev, omejitev oziroma prenehanje, veljajo splošna pravila SPZ in ZZK-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu – IV. točki izreka potrdi.

II. Nasprotna udeleženka in predlagateljica sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je Mestna občina Ljubljana pravna naslednica Občine Ljubljana ... kot imetnice pravice uporabe posameznih delov stavbe z ID znakom 000-846-19 in 000-846-105 in 000-846-121 (točka A.I. Izreka); da na stavbi z ID znakom 000-846, ki je povezana s parcelo št. 000/2, k.o. .., na naslovu A. ulica 5 in 5a, Ljubljana, obstoji etažna lastnina (točka B.I. Izreka); da so splošni skupni deli stavbe nepremičnine s parcelno št. 000/2, ki predstavlja zemljišče pod stavbo, nepremičnine s parcelno št.000/15 in 000/17 (obe v zemljiški knjigi že določene kot splošni skupni del stavbe) in naslednji deli stavbe: ID znakom 000-846-19 in ID znakom 000-846-121 (točka B.II. Izreka); na splošnih skupnih delih stavbe z ID znakom 000-846 iz tč. II izreka ugotovilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (točka B.III. izreka); predlog za vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu z ID znakom 000-846-105 v korist B. B. zavrnilo (točka B.IV. izreka); ohranilo vse pravice oziroma bremena, ustanovljena pri že vpisanih posameznih delih stavbe (točka B.V. izreka) in sklenilo, da se na podlagi tega sklepa izvedejo zemljiškoknjižni vpisi po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (točka B.VI. izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka in Višjemu sodišču v Ljubljani predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pri posameznem delu stavbe z ID znakom 000-846-105 nasprotne udeleženke Mestne občine Ljubljana ne določi kot lastnice, temveč določi drugega lastnika oziroma ugotovi novo lastništvo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pritožba torej izpodbija sklep glede odločitve pod točko B.IV. izreka. Navaja, da ni lastnica posameznega dela stavbe z ID znakom 000-846-105, tega v predmetnem postopku tudi ni nikoli zatrjevala, niti izkazovala pravnih naslovov za ta posamezni del predmetne stavbe po določbah ZVEtL-1. Nadalje poudarja, da je treba dosledno upoštevati določila ZVEtL-1, to pa pomeni, da bi morala biti etažna lastnina vzpostavljena pravilno, torej Mestna občina Ljubljana po njeni vzpostavitvi ne bi smela biti vpisana kot lastnica posameznega dela stavbe z ID znakom 000-846-105. Po prepričanju pritožnice je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, saj v konkretnem primeru, ko med udeleženci postopka ni spora o obstoju lastninske pravice na posameznem delu, uporaba 32. člena ZVEtL-1 ne pride v poštev. V konkretnem primeru ne obstojijo nobene razumne ovire, da sodišče pridobitelja predmetnega posameznega dela ne bi ugotovilo kot lastnika, še posebej, ko se ta izkaže s pravnim naslovom iz 19. člena ZVEtL-1. S svojo odločitvijo je sodišče prve stopnje poseglo tudi v pravni in ekonomski položaj pritožnice, saj ima izpodbijana odločitev številne posledice, ki jih bo nosila pritožnica. Pritrjuje, da se v postopku po ZVEtL-1 sicer lastninska pravica res ne ugotavlja materialnopravno, kljub navedenemu pa tako ugotovljeno lastništvo vzpostavi stanje, ki pa ima vse učinke dejanske in formalne lastnine nasproti tretjim osebam.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlaga, da se ji ugodi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da sodišče prve stopnje v predmetnem postopku Mestne občine Ljubljana ni določilo kot lastnice na posameznem delu stavbe z ID znakom 000-846-105, kot to napačno navaja pritožnica. Prav tako ni poseglo v njen pravni in ekonomski položaj, saj se ta s predmetno odločitvijo ni spremenil. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na 32. členu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)1. V tem členu je zapisano posebno pravilo za ohranitev vpisanih pravic pri vpisanem posameznem delu stavbe. Določeno je, da sodišče ne odloča o lastninski pravici imetnika na že vpisanem posameznem delu stavbe, če ugotovi, da posamezni del dejansko obstaja. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da posamezni del za katerega se predlaga vknjižba lastninske pravice v korist B. B., obstaja. Stališče pritožbe, da v konkretnem primeru navedeni člen ni uporabljiv oziroma ga je treba tolmačiti širše, je zmotno. Določilo je povsem jasno in v nobenem primeru ne dopušča ugotavljanja vsebine stvartnopravnih razmerij med vpisanim lastnikom (vknjiženim lastnikom v zemljiški knjigi, že vpisanega posameznega dela v etažni lastnini) in tretjo osebo, ki uveljavlja pravico na tem vpisanem posameznem delu. Takšni zahtevki niso predmet postopka po ZVEtL-1. Spremembo lastninske pravice bo pridobitelj, tako kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko uredil v rednem zemljiškoknjižnem postopku. V postopku za vzpostavitev (nedokončane) etažne lastnine mora sodišče ugotoviti samo vsebino tistih stvarnopravnih razmerij (stvarnih pravic), ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pri vpisu oblikovanja etažne lastnine, pa v zemljiški knjigi še niso vpisana. Pri položaju vpisane nedokončane etažne lastnine, je treba upoštevati, da so v zemljiški knjigi že vpisana stvarnopravna razmerja glede tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so že vpisani v zemljiški knjigi. Ta stvarnopravna razmerja med drugim vključujejo tudi vknjiženo lastninsko pravico. O tej pravici pa sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne sme odločati zato, ker za njihovo pridobitev, omejitev oziroma prenehanje, veljajo splošna pravila Stvarnopravnega zakonika2 in zlasti Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)3 – vključno s pravili o oblikovalnih učinkih vpisa pridobitve v zemljiško knjigo, času začetka učinkovanja pridobitve in zlasti o učinkih morebitnih varovalnih pravic. Odločati pa ne sme tudi zato, ker lahko morebitni resnični in pričakovani imetnik teh pravic, če se niso vpisale v zemljiško knjigo, pravno varstvo doseže v ustreznem rednem postopku in sicer v primeru pravno poslovne pridobitve z vložitvijo predloga v zemljiškoknjižnem postopku.

6. Pritožba nasprotne udeleženke zato ni utemeljena in ker niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)4, ki se na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku5 in 3. členom ZVEtL-1, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točki B.IV. izreka) potrdilo.

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, enako velja tudi za pritožbene stroške predlagateljice, ki je v odgovoru na pritožbo predlagala, da se pritožbi ugodi.

-------------------------------
1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. list RS, 34/17.
2 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami.
3 Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) Uradni list RS, št. 58/03, s kasnejšimi spremembami.
4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
5 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 3, 19, 32
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 8
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.06.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3OTQz