<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 417/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.417.2021
Evidenčna številka:VSL00045252
Datum odločbe:12.04.2021
Senat, sodnik posameznik:Majda Lušina (preds.), Bojan Breznik (poroč.), Metoda Orehar Ivanc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:izpraznitev stanovanja - najemnik stanovanja - zakonec - izselitev najemnika - smrt najemnika - ožji družinski član - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - pisna zahteva - plačevanje najemnine - upravnik stavbe - dejanska trditvena podlaga

Jedro

Ker toženec uporablja stanovanje, ne da bi sklenil najemno pogodbo oziroma podaljšal najemno pogodbo, stanovanje uporablja nezakonito, zato ga je dolžan izprazniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan izprazniti nepremičnino ID znak del stavbe 000-6, ki v naravi predstavlja stanovanje št. 6 v izmeri 34,76 m², ki se nahaja v IV. etaži stanovanjske stavbe na naslovu A. ulica 23, B.1 in jo prazno oseb in stvari izročiti tožnici, vse v roku 60 dni (I), hkrati je tožencu naložilo, da povrne tožnici pravdne stroške (II).

2. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da po smrti svoje žene ni sklenil najemne pogodbe s takratno lastnico, mamo tožnice C. C., je pa njej tudi po smrti svoje žene od 2. 2. 2019 dalje redno plačeval najemnino, čeprav še vedno na ime pokojne žene, upravniku pa je plačeval tudi vse obveznosti. D. D. ni obvestila toženca, da ni več lastnica in da neupravičeno prejema najemnino. Tudi tožnica ni obvestila toženca, da je postala lastnica tega stanovanja. Po Stanovanjskem zakonu (v nadaljevanju: SZ-1) je lastnik stanovanja dolžan skleniti z najemnikom najemno pogodbo. Tožnica kot lastnica bi morala tožencu ponuditi sklenitev najemne pogodbe. Ker pravna prednica tožnice niti tožnica nista izpolnili svoje obveznosti, je tožbeni zahtevek neutemeljen. Sodišče bi moralo tudi zaslišati predstavnika E., ki je upravnik zgradbe, katerega je toženec obvestil o smrti svoje žene.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasila pa je tudi pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno je uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, zaradi katerih ni zaslišalo upravnika, ker dejstvo, ali je toženec obvestil upravnika o smrti svoje žene, ni pravno odločilno.

7. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je sodišče pri odločanju vezano na trditveno podlago pravdnih strank. Zgolj v okviru trditvene podlage pravdnih strank se odloča o utemeljenosti zahtevkov in ugovorov, s tem, da pritožbeno sodišče vezano na pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik izpodbija sodbo, po uradni dolžnosti pa pazi le na procesne kršitve, kot so tekstativno navedene v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da:

- je najemno pogodbo za stanovanje sklenila toženčeva žena za neprofitno najemnino,

- toženec uporablja stanovanje od leta 1973,

- je tožnica v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja od 8. 5. 2014,

- je toženčeva žena umrla 2. 2. 2019,

- toženec po smrti svoje žene od tožnice ni zahteval, da z njim sklene najemno pogodbo,

- toženec ni navajal zdravstvenih težav, zaradi katerih ni mogel zahtevati od tožnice, da z njim sklene najemno pogodbo.

9. Prvi odstavek 109. člena SZ-1 določa, če najemnik stanovanja umre, mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v zunajzakonski skupnosti oziroma z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi. Zahteva za sklenitev pogodbe mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.

10. Tožnica je bila dolžna skleniti najemno pogodbo s tožencem, če bi ji toženec v roku 90 dni po smrti svoje žene, podal pisno zahtevo za sklenitev najemne pogodbe. Toženec take zahteve tožnici ni dal, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, zaradi katerih tožnica ni sklenila najemno pogodbo pod istimi pogoji kot so veljali ta toženčevo ženo, na strani toženca in ne tožnice. Ker toženec uporablja stanovanje, ne da bi sklenil najemno pogodbo oziroma podaljšal najemno pogodbo, uporablja stanovanje nezakonito, zato ga je dolžan izprazniti (111. člen SZ-1).

11. Iz navedenih razlogov niso relevantne toženčeve pritožbene trditve, da bi morali tožnica oziroma prejšnja lastnica obvestiti toženca, da je lastnica stanovanja tožnica, da je prejšnja lastnica (tožničina mati) neupravičeno prejemala najemnino in da bi tožnica morala ponuditi tožencu sklenitev najemne pogodbe.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, zato mora kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka, enako tudi tožnica, ker glede na vsebinske razloge, ki so navedeni v odgovoru na pritožbo, ta vloga ni bila potrebna (155. člen ZPP).

-------------------------------
1 V nadaljevanju stanovanje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 109, 109/1, 111
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 350, 350/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.06.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3OTIx