<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 553/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.553.2021
Evidenčna številka:VSL00045304
Datum odločbe:12.04.2021
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Blanka Javorac Završek (poroč.), Barbara Krpač Ulaga
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje zdravja - osebna svoboda - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - paranoidna shizofrenija - grozeče nasilje - intervencija policistov

Jedro

Pritožbeni očitek, da ogrožanje ni izkazano, pač pa je le hipotetično, ni utemeljen. Pritožnik se svojega stanja ne zaveda in bolezen ter simptome popolnoma zanika in si s tem, ko se ne zdravi, škoduje, s čimer je začel ogrožati svoje zdravje, saj je prišlo ponovno do poslabšanja osnovne bolezni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zadržalo pridržano osebo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v A. še najdalj do 26. 4. 2021 ter ji omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov.

2. Zoper sklep se pritožuje pridržana oseba iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Ogrožanje, o katerem je govora v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je zgolj hipotetično in ni verjetno izkazano. Pritožnik pri pregledu in razgovoru na naroku ni pokazal nikakršne agresivnosti. Zmoten je zaključek sodišča, da se je pridržani osebi zaradi odklanjanja terapije poslabšalo zdravstveno stanje. Jemanje terapije je mogoče zagotoviti tudi na odprtem oddelku, zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom ali ambulantno s prejemanjem depo terapije. Pri izrekanju ukrepov je treba izreči najblažji ukrep, ki zagotavlja varnost pridržane osebe in okolice. Zato izrek najstrožjega ukrepa ni utemeljen. Gre za prevelik poseg v varstvo osebne svobode osebe, predvsem zato, ker s svojim ravnanjem z ničemer ne ogroža svojega ali življenja drugih oziroma ni ogrožanje nič večje kot na oddelku brez posebnega nadzora. Prav tako ni izkazana avtoagresivnost in ni dokazov heteroagresivnosti. V izpodbijanem sklepu ni obrazloženo zatrjevano ogrožanje zdravja in življenja pridržane osebe ter ogrožanje zdravja in življenja drugih ljudi. Če je pridržana oseba svojska in ima svoj način komuniciranja, to ne predstavlja psihosomatske psihotične simptomatike.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje sodno postavljene izvedenke Klelije Hrovatič in v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je ocenilo, da so izpolnjene predpostavke za izrek ukrepa pridržanja na zdravljenju brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom, kot to predvideva 39. v zvezi s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Pritožbeno sodišče sprejema prvostopenjske razloge in zaključke sodno postavljene izvedenke in prav tako ocenjuje, da so podani pogoji za izrek ukrepa, ki je opredeljen v prvem odstavku 39. člena ZDZdr.

5. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitev izvedenke in drugih relevantnih okoliščin prepričljivo obrazložilo (9. točka obrazložitve), da si pritožnik s tem, ko se svojega stanja ne zaveda ter bolezen in simptome celo popolnoma zanika in potrebe po zdravljenju še ni sposoben uvideti, škoduje, saj je prišlo do ponovnega poslabšanja osnovne bolezni (paranoidna shizofrenija). Zaradi poslabšanja bolezni je bil tokrat sprejet že šestič, in sicer zaradi opustitve terapije, ko se je stanje slabšalo iz tedna v teden. Zaradi tega je začel ogrožati svoje zdravje (bolezen se poslabšuje, vrnila se je na enak način kot že tolikokrat doslej - primerjaj izvedensko mnenje). V bolezenskem stanju je nepredvidljiv, glasen, obtoževalen ter maha naokoli, zaradi česar so ogroženi njegovi bližnji (mati) in sosedje. Zaradi strahu pred njim so morali intervenirati policija in reševalci.

6. Pritožbeni očitek, da ogrožanje ni izkazano, pač pa je le hipotetično, ni utemeljen. Pritožnik se svojega stanja ne zaveda in bolezen ter simptome popolnoma zanika in si s tem, ko se ne zdravi, škoduje, s čimer je začel ogrožati svoje zdravje, saj je prišlo ponovno do poslabšanja osnovne bolezni.

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo tudi, da v obravnavanem primeru milejša oblika zdravljenja ni mogoča, saj pritožnik v zdravljenju prostovoljno in aktivno ne sodeluje in je tako do bolezni kot do sodelovanja pri bolezni nekritičen in zato ni sposoben sodelovanja v milejših oblikah zdravljenja.

8. Pritožnik ni (le) samosvoj, kot se to skuša prikazati v pritožbi, ampak ima bolezen (paranoidno shizofrenijo), svojega bolezenskega stanja pa se ne zaveda in simptome zanika. Prav tako ni sposoben uvideti potrebe po zdravljenju in zaradi svoje nekritičnosti samega sebe oziroma svoje zdravje ogroža.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 53

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.06.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3OTIw