VSL Sklep I Cp 456/2021

Jedro

Pravočasnost umika tožbe oziroma besedno zvezo "takoj" iz 158. člena ZPP je treba upoštevati skozi prizmo zakonskih določb ZZUSUDJZ in ukrepov, ki jih je sprejel predsednik Vrhovnega sodišča. Če procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, potem tudi ni mogoče od tožnikov zahtevati procesnih dejanj oziroma da bi morala v tem obdobju vložiti umik tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnika sta 21. 1. 2020 vložila tožbo na izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest. Tožnika sta zatrjevala, da sta lastnika delavnice, katero uporablja toženec, ki ima edini ključ od delavnice, ključa pa kljub pozivom ne želi izročiti tožnikoma.

2. Tožencu je bila tožba vročena z fikcijo vročitve 19. 3. 2020. Toženec je 23. 4. 2020 vložil odgovor na tožbo, v kateri je navedel, da držijo navedbe tožnikov, da je toženec po odselitvi iz hiše delavnico, ki je last tožnikov, še naprej uporabljal, da je bilo med tožnikoma in njegovo nekdanjo zakonsko partnerico dogovorjeno, da bo lahko uporabljal delavnico, dokler ne najde primernega prostora za preselitev, da je toženec v vmesnem času našel prostor, zato je delavnico izpraznil, da do delavnice nima več dostopa, ker sta tožnika zamenjala ključavnico, da tožnika nista pozvala toženca, da izprazni delavnico, da je bila tožba nepotrebna in da zato toženec ni odgovoren za stroške tožbe.

3. Pooblaščencu tožnikov je bil odgovor na tožbo vročen 28. 5. 2018. Tožnika sta 5. 6. 2020 po pooblaščencu vložila pripravljalno vlogo, s katero sta umaknila tožbo in zahtevala povrnitev stroškov. V vlogi sta navedla, da umikata tožbo takoj po koncu epidemije, da zahtevata povrnitev pravdnih stroškov, da so neutemeljene navedbe iz odgovora na tožbo, da je toženec izpolnil zahtevek že pred vložitvijo tožbe, da po izselitvi toženca iz hiše nista sklenila dogovora s tožencem, da toženec lahko uporablja delavnico, da so tožnika in toženčeva nekdanja zakonska partnerica od 14. 3. 2019 pa vse do vložitve tožbe 21. 1. 2020 pozivali toženca, da se izseli in izprazni garažo oziroma delavnico, da je toženec uporabljal delavnico še v marcu 2020, saj je bil v delavnici še zadnji vikend v marcu 2020, da toženec ni izročil ključev tožnikoma in ni predal nepremičnine s podpisom primopredajnega zapisnika, ko je izpraznil delavnico.

4. Toženec v vlogi z dne 7. 7. 2020 pojasnjuje, da tožbenega zahtevka ni pripoznal in da zahteva povrnitev pravdnih stroškov.

Odločitev sodišča prve stopnje

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikoma naložilo, da tožencu povrneta pravdne stroške. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec prejel tožbo 17. 3. 2020, da iz odgovora na tožbo izhaja, da je nepremičnino izpraznil v mesecu februarju 2020, kar je pred prejemom tožbe, da nepremičnine nima več v posesti, da sta tožnika že pred vložitvijo tožbe toženca pozvala k izpraznitvi nepremičnine, vendar nista izkazala, da sta tožbo umaknila takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek, saj sta tožbo umaknila šele potem, ko je toženec že vložil odgovor na tožbo, da tožnika nista uspela dokazati, da je bila tožba sploh potrebna, s tem, da sta tožbo umaknila šele 4. 6. 2020.

Pritožbene navedbe

6. Tožnika v pritožbi navajata, da je toženec izpraznil delavnico šele zadnji vikend v marcu 2020, zato sta predlagala, da se zaslišita tožnika in toženčeva nekdanja zakonska partnerica. Sodišče prve stopnje je kršilo pravila postopka, ker teh dokazov ni izvedlo. Tožnika sta že v pripravljalni vlogi navedla, da procesni roki na podlagi odredbe predsednika Vrhovnega sodišča od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 niso tekli. V času veljavnosti Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoVid-2 (covid-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJS), ki je začel veljati 29. 3. 2020, pa je bil do 31. 5. 2020 zadržan tek vseh procesnih in materialnih rokov v zadevah, ki niso nujne. Sodišča v tem času niso opravljala vročanj sodnih pisanj, ker so bile razglašene izredne razmere. Tožnika sta tožbo umaknila 4. 6. 2020, torej tri dni zatem, ko so pričeli teči roki v sodnih postopkih. Tudi če bi tožnika tožbo umaknila po zadnjem vikendu marca 2020, ko je bil toženec nazadnje v nepremičnini, sodišče sklepa o umiku ne bi vročilo tožencu, ker se sodna pisanja niso vročala. Iz teh razlogov je nepravilna ugotovitev sodišča, da so tožencu nastali stroški zaradi nepravočasnega umika tožbe.

Odgovor na pritožbo

7. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

8. Pritožba je utemeljena.

O utemeljenosti pritožbe

9. Vrhovno sodišče je v sklepu I Ips 31936/2014 z dne 5. 11. 2020 navedlo vse pravne predpise, ki so bili sprejeti po razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije v zvezi s sodnimi zadevami, ko je presojalo utemeljenost zahtev za varstvo zakonitosti in je zato moralo odgovoriti na vprašanje, ali so (niso) tekli roki od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Pojasnilo je, da je predsednik Vrhovnega sodišča prvo odredbo, ki je urejala poslovanje sodišč od 16. 3. 2020 dalje, izdal na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih. Ta med drugim določa, da ob večjih epidemijah sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen tega zakona. V navedenem členu je tudi izrecna določba, da v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo procesni roki, razen v nujnih zadevah (drugi odstavek 83. člena ZS) in da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Skladno z navedeno zakonsko določbo je predsednik Vrhovnega sodišča v odredbi z dne 13. 3. 2020 določil, da sodišča odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, v odredbi je povzel določbo drugega odstavka takrat veljavnega 83. člena ZS, katere zadeve štejejo kot nujne. Povzel je tudi določbo, da razen v nujnih zadevah procesni roki ne tečejo, ter da začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. ZZUSUDJZ je v 4. členu predsedniku Vrhovnega sodišča dal pooblastilo, da lahko odloči, da tudi zadeve iz 2. in 5. - 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS ne štejejo kot nujne. V zakonu je bil določeno tudi, kako v času epidemije tečejo roki. V prvem odstavku 3.člena je določeno, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo, drugi odstavek 3. člena pa je določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v tistih, ki se obravnavajo kot nujne. Na podlagi navedenega zakona je predsednik Vrhovnega sodišča dne 30. 3. 2020 izdal novo odredbo, v kateri je določil, da vsa sodišča od 31. 3. 2020 dalje opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih, pri tem pa je nekatere zadeve, ki jih je taksativno naštel, izvzel. S tem je zmanjšal število zadev, ki veljajo kot nujne.

10. Iz povzetega je razvidno, da so zaradi razglašene epidemije procesni roki v nenujnih zadevah prenehali teči dne 16. 3. 2020 na podlagi odredbe predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 3. 2020. Kasneje sprejeti ZZUSUDJZ, ki se je začel uporabljati dne 29. 3. 2020, je določil, da roki za uveljavljanje pravic strank ne tečejo, kakor tudi, da v vseh sodnih zadevah, razen tistih, ki se obravnavajo kot nujne, roki ne tečejo. Takšna ureditev je veljala do vključno 31. 5. 2020, ko je predsednik Vrhovnega sodišča RS odredil preklic odredbe o posebnih ukrepih. Med epidemijo covid-19 tako v zadevah, ki niso bile kot nujne določene z odredbami predsednika Vrhovnega sodišča RS ali zakonom, procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020.

11. Pravočasnost umika tožbe oziroma besedno zvezo „takoj“ iz 158. člena ZPP je treba upoštevati skozi prizmo zakonskih določb ZZUSUDJZ in ukrepov, ki jih je sprejel predsednik Vrhovnega sodišča. Če procesni roki niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, potem tudi ni mogoče od tožnikov zahtevati procesnih dejanj oziroma da bi morala v tem obdobju vložiti umik tožbe. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo poslati sklepa o umiku tožbe tožencu zaradi sprejetih ukrepov. Treba je še upoštevati, da od 1. 6. 2020 do 4. 6. 2020, ko sta tožnika umaknila tožbo, niso nastali nobeni dodatni stroški zaradi procesnih dejanj toženca.¹

12. Sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe procesnih predpisov ni ugotavljalo dejanskega stanja in sicer, kdaj je toženec izpraznil nepremičnino. Če je toženec, kot to sam zatrjuje, izpraznil nepremičnino februarja 2020, je do povrnitve stroškov postopka upravičen toženec, če pa jo je izpraznil zadnji teden v marcu, sta do povrnitve stroškov upravičena tožnika.

13. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

14. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

15. Sodišče mora v novem postopku izvesti dokaze, na podlagi katerih bo ugotovilo, kdaj je toženec izpraznil nepremičnino, saj bo od tega odvisna odločitev o stroških postopka.

-------------------------------
¹ VSL sklep I Cpg 594/2019 in VDSS sklep Pdp 197/2019.

Datum zadnje spremembe:

07.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 594/2019
• VSC Sklep II Kp 40993/2013
• VSRS Sodba IV Ips 28/2022