VSL Sklep I Cp 295/2021

Jedro

Odločanje o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoče, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vendar so v obravnavanem primeru solastninski deleži določeni in vpisani v zemljiško knjigo. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ne bi bilo odločeno in bi bila zaradi tega potrebna prekinitev postopka.

Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Če pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v zapuščinskem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod D 180/2016, in do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 436/2018, češ da se zaradi navedenih postopkov utegne spremeniti velikost solastninskih deležev na obravnavani nepremičnini, kar je predhodno vprašanje za odločanje o vtoževani uporabnini.

2. Tožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP¹ in zaradi kršitve ustavnih in kovencijskih pravic. Predlagata razveljavitev sklepa in plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navajata, da sta v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika obravnavane nepremičnine (prvi tožnik do 20/308 – 65 %, drugi tožnik do 9/56 oziroma 16 %; skupaj 81 %). V okviru svojega solastninskega deleža uveljavljata plačilo uporabnine od toženke, ki ni solastnica. V naravi gre za večstanovanjski objekt s tremi stanovanjskimi enotami. Toženka protipravno, brez pravne podlage in njunega dovoljenja uporablja dve stanovanji od treh (vsaj 2/3), kar bistveno presega delež njenega očeta (16 %). Dogovora z očetom niti ne konkretizira. Ne ona ne njen oče nista v dobri veri glede večjega deleža, kot pripada njenemu očetu. Solastninska deleža tožnika sta določena in vpisana v zemljiški knjigi. Nič ni spornega. Ne gre za predhodno vprašanje. Trenutno je v veljavi stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Če toženkin oče želi z (neutemeljenimi) pravnimi sredstvi spremembo solastninskih deležev, mu sodišče v tem postopku ne sme dati prednosti. Napačno je ugotovilo dejansko stanje, ker se z velikostjo solastninskih deležev sploh ni ukvarjalo. Napačno je uporabilo materialno pravo in svoje odločitve ni zadostno obrazložilo. Odločitev je arbitrarna in samovoljna (8., 14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Povsem je prezrlo načelo smotrnosti in ekonomičnosti. Ni razlogov ne ugotovitev, v kateri fazi sta postopka I P 436/2008 in D 280/2016. Prvi je povsem na začetku. Vložena je bila neutemeljena tožba. Postopek D 180/2016 pa solastnih deležev ne bo spremenil – toženkin oče bi moral najprej vložiti tožbo, ki še ni bila vložena, česar sodišče sploh ni ugotavljalo. Toženka ni stranka v nobenem od navedenih postopkov. V vsakem primeru je treba dati prednost vknjiženi lastninski pravici. Opravilne številke pravde I P 436/2018 v svojih navedbah toženka ni navajala – sodišče je sodilo mimo trditvene in dokazne podlage toženke.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnika v tej pravdi od toženke kot pretežna solastnika (skupaj do 81%) nepremičnine s parc. št. 489 k. o. X, ki v naravi predstavlja večstanovanjski objekt na naslovu S. 43, vtožujeta plačilo uporabnine v višini njunega solastninskega deleža, plačilo stroškov ter izpraznitev nepremičnine. Trdita in dokazujeta, da toženka brez pravne podlage protipravno uporablja dve stanovanji od treh. Toženka se je branila z ugovorom, da je solastnik nepremičnine, ki v naravi ni razdeljena, do 9/56, tudi njen oče in da vse svoje pravice izvaja na podlagi njegovega soglasja in dogovorov z njim. Ker je njen oče v zapuščinskem postopku D 180/2016 po pokojni materi A. A. podal zahtevek za uveljavitev zakonitega dednega deleža in vložil tudi tožbo zoper prvega tožnika v zvezi z obravnavano nepremičnino, so deleži obeh tožnikov sporni. Zato je predlagala prekinitev postopka do odločitve v navedenih postopkih.

6. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v vpisnika zapuščinskega in pravdnega sodišča ter v zapisnik zapuščinske obravnave z dne 17. 2. 2020 (priloga B3) ugotovilo, da sta v teku zapuščinski postopek po pokojni A. A. in pravdni postopek po tožbi toženkinega očeta zoper več tožencev, med drugim tudi zoper tukajšnja tožnika, zaradi ničnosti prodajnih pogodb in zaradi plačila. Ocenilo je, da med toženkinim očetom in prvim tožnikom obstaja spor glede pridobitve solastninske pravice prvega tožnika na obravnavani nepremičnini. Na tej podlagi je ocenilo, da utegneta izida pravdnega in zapuščinskega postopka spremeniti velikost solastninskih deležev. Po ugotovitvi, da je velikost solastninskih deležev predhodno vprašanje za uveljavljanje uporabnine, je pravdo na podlagi 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP prekinilo do pravnomočnosti obeh drugih postopkov.

7. Drži, da odločanje o plačilu uporabnine za uporabo delno tuje stvari ni mogoče, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vendar pritožba upravičeno opozarja, da so v obravnavanem primeru solastninski deleži določeni in vpisani v zemljiško knjigo. Povzema jih tudi toženka v odgovoru na tožbo, sodišče pa jih je pri odločanju neutemeljeno povsem prezrlo. Prvi tožnik je solastnik do 203/308, drugi tožnik do 9/56, toženkin oče do 9/56. Ne gre torej za predhodno vprašanje, o katerem še ne bi bilo odločeno in bi bila zaradi tega potrebna prekinitev postopka (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP).

8. Vnaprejšnje ocenjevanje, da so solastninski deleži med solastniki sporni glede na toženkine navedbe o zapuščinskem in drugem pravdnem postopku, je torej neutemeljeno. Tudi, če bi šlo za predhodno vprašanje in bi omenjena postopka utegnila vplivati na odločanje v tej pravdi, kot ocenjuje sodišče pa bi moralo pri odločanju, ali ga bo reševalo samo ali pa bo čakalo na odločitev na matičnem področju, upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Tudi v tem delu ima pritožba prav, ko opozarja, da mora sodišče upoštevati tudi konvencijsko in ustavno pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Če pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

9. Na načelo smotrnosti in ekonomičnosti se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer sklicevalo, a ga ni obrazložilo. Tako ni ne razlogov ne ugotovitev o tem, v kateri fazi je pravdni postopek I P 436/2018. Pridobljeni podatki pravdnega vpisnika v prilogi C pa potrjujejo pritožbeno navedbo, da je bila vložena (le) tožba zaradi ničnosti pogodb ter odgovor na tožbo in da v postopku sodišče še ni razpisalo nobenega naroka. Drugi pravdni postopek je torej v začetni fazi (enako kot obravnavani postopek) in že to dejstvo kaže, da ni smotrno čakati na njegov zaključek.

10. Zgrešena in zmotna je tudi presoja, da utegne zapuščinski postopek vplivati na višino solastninskih deležev. Kot je razbrati iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 13. 2. 2020 (priloga B3), obravnavana nepremičnina ni predmet zapuščinskega postopka po pokojni A. A. Toženkin oče v zapuščinskem postopku med drugim uveljavlja nujni delež na tam obravnavanem obsegu zapuščine in zahteva vštevanje daril, ki jih je zapustnica podarila prvemu tožniku (med drugim tudi solastninski delež nepremičnine parc. št. 489, ki je delno predmet te pravde), kar pomeni, da solastninski deleži na obravnavani nepremičnini ne bodo nujno spremenjeni (primerjaj 28. in 34. člen ZD²). Dodati je treba še, da iz navedenega zapisnika zapuščinske obravnave izhaja, da je med dediči spornih več dejanskih vprašanj ter da je zapuščinsko sodišče zato že napovedalo prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo glede obsega zapuščine. Sodišče ni niti ugotavljalo, ali je zapuščinski postopek že prekinjen in dediči napoteni na pravde. Že te okoliščine nakazujejo, da bo zapuščinski postopek kompleksen in dolgotrajen, in je torej prekinitev tega pravdnega postopka nesmotrna, neekonomična in glede na vsebino zahtevkov, ki se uveljavljajo v zapuščinskem postopku, tudi nepravilna.

11. Pritožbi je bilo treba torej ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj s postopkom nadaljuje in prične z izvajanjem dokaznega postopka.

12. Ker gre za vmesno procesno odločitev, so pritožbeni stroški pravdnih strank nadaljnji stroški pravdnega postopka.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s spremembami.
² Zakon o dedovanju, Ur. list. SRS, št. 15/76, s spremembami).

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 426/2018
• VSRS Sklep I R 98/2020
• Sodba II Ips 129/2005