VSL Sklep II Cp 712/2021

Jedro

Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje osebi A. A., omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in jo zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike ... še najdalj do 28. 5. 2021 (2. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pritožila pridržana oseba po pooblaščencu. Ne strinja se z ugotovitvami izvedenke, ki niso strokovno utemeljene. Na dan sprejema ni grozila materi, ampak je slednja njej. Koš za perilo je dvignila in držala pred seboj, da bi se zaščitila pred materjo. Udeleženka nima nobene lečeče psihiatrinje, saj do sedaj ni bilo ugotovljenih nobenih simptomov psihičnih motenj ali bolezni in se tudi ne zdravi z nobenimi zdravili. Do matere ali kogarkoli ni bila nikoli agresivna. Zdravila jemlje le ob občasnih migrenah, ki se ji pojavljajo tudi zaradi težkega socialnega stanja. Veliko psihično breme ji pomenita tudi smrt očeta in sestre v bližnji preteklosti. V preteklosti ni imela suicidalnega razmišljanja, nikdar ni rekla, da bi si prerezala žile. Ob izgubi očeta je mati dejala, da bi se kar obesila na drevo, pritožnica pa, da bi si prerezala žile, vendar sta si sami dejali, da radi živita in o tem ne bosta več razpravljali. Izvedenka v petih minutah razgovora po internetni povezavi ni mogla ugotoviti njenega psihičnega stanja in še manj kakšnih psihičnih motenj ali bolezni, saj je ne pozna in so njene ugotovitve nepoštene, nerealne in v nasprotju s stroko. Pritožnica vestno skrbi za urejenost hiše, kjer stanuje z materjo. Je skrbna, delovna, materi kuha zdravilne čaje, jo spodbuja k rednim sprehodom in pitju vode. Pripravlja hrano, ki je mati večkrat noče. Pri hiši opravlja tudi težja dela in skrbi za skupnega mačka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člen Ustave RS).¹ Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava). Sodišče prve stopnje je po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila po mnenju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovljena tudi vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno in prepričljivo zaključilo, da so pri udeleženki podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Razlogi sodišča prve stopnje so popolni in jim pritožbeno sodišče nima česa dodati.

5. Izvedenka je po pregledu medicinske dokumentacije in pogovoru z udeleženko, ugotovila, da gre pri slednji za dalj časa trajajočo plazečo bolezensko simptomatiko oziroma plazeč psihotičen proces iz shizofrenskega kroga, v smislu enostavne shizofrenije. Zaradi bolezenske spremenjenosti in motene realitetne kontrole, jezavosti², impulzivnosti in prisotnih občutkov ogroženosti ter nepredvidljivosti, je pri njej podana nevarnost heteroagresivnih izbruhov do matere, in sicer do te mere, da hudo ogroža njeno življenje. S stalnimi grožnjami, nadzorovanjem matere, pritiski nad materjo, različnimi zahtevami in prisilami že dalj časa izvaja tako hudo psihično nasilje nad materjo, staro 85 let, da s tem hudo ogroža njeno zdravje.

6. Pritožba v ugotovitve izvedenke ni uspela vzbuditi nobenega dvoma. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izvedenka po petih minutah videokonferenčnega pogovora ni mogla ugotoviti njenega psihičnega stanja oziroma psihičnih motenj ali bolezni. Ugotovitev izvedenke temelji tudi na pregledu zdravstvene dokumentacije, saj je bila udeleženka prvič sprejeta v UPK leta 2017, tudi takrat zaradi zapletov v domačem okolju, povezanih s heteroagresivnostjo. Tudi takratno nasilje nad materjo je, tako kot tokrat, opravičevala z obrambo. Zaslišana je bila tudi lečeča psihiatrinja³ zadržane osebe, ki je ocenila, da je zaradi možnosti nasilja smiselno, da se pritožnico zadrži na oddelku s posebnim nadzorom. Na podlagi vsega navedenega, tudi zaslišanja pritožničine matere⁴, je imela izvedenka zadostno podlago, za zaključek, da je ob primarno specifični osebnostni strukturi prisotna že dalj časa trajajoča psihotična motnja, ki je izražena do te mere, da je njena presoja realnosti hudo motena, in da je zaradi bolezenske simptomatike hudo moteno obvladovanje njenega ravnanja, kar se kaže v grožnjah s heteroagresijo.

7. Pritožba ni uspela omajati niti nadaljnjih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da pritožnica ni sposobna sodelovati pri milejših oblikah zdravljenja, ker je do svojega (sedanjega) zdravstvenega stanja nekritična in ne zaznava potrebe po zdravljenju. Ker je potrebna diferencialna diagnostična obravnava, na podlagi katere se uvede ustrezna terapija, tudi ni dvoma, da je enomesečno pridržanje utemeljeno.

8. Glede odločitve o omejitvi pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov pritožba ne vsebuje nobenih konkretnih pritožbenih navedb.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZDR).

-------------------------------
¹ Sklep VSRS II Ips 111/2015 z dne 14. 5. 2015.
² To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje ob zaslišanju (list. št. 6).
³ Za katero pritožnica trdi, da je nima.
⁴ Ki je povedala, da jo ob kuhanju čaja hči sprašuje, če jo polije z vročo vodo. Grozi, da bo uničila hišo, si prerezala žile. Pred sprejemom jo je hči napadla s stolom in ji grozila, da jo bo ubila. Ponoči jo hči poliva z blagoslovljeno vodo. Glede slednjega pritožbeno sodišče dodaja, da je udeleženka ob prejšnji hospitalizaciji navajala paralogična razmišljanja, da ima jasno vidne sanje, da je pod urokom, da jo je oče uročil, tako kot mamo...

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 6/2021
• VSL Sklep I Cp 553/2021
• VSL Sklep II Cp 861/2021