VSL Sklep II Ip 391/2021

Jedro

Aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje zaradi izterjave obveznih prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima Republika Slovenija po Državnem odvetništvu RS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi z dne 23. 1. 2020 razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo. Hkrati je odredilo, da se izbriše zaznamba izvršbe na nepremičnini ID znak parcela 1 do 2/5 in parcela 2 do 2/5.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se odloči, da se ugovor dolžnika zavrne s stroškovno posledico. Upnik se z odločitvijo sodišča ne strinja. Po 2. členu Pravilnika o postopku uveljavljanja in spremljanja terjatev RS v insolventnih postopkih je nosilec terjatve pristojen za določitev vrste in višine denarne obveznosti do države oziroma za vzpostavitev terjatve RS, spremljanje, knjigovodsko evidentiranje in izterjavo posamezne vrste proračunskih prejemkov. Kljub dejstvu, da sta RS oziroma pristojni Finančni urad v zadevi dolžnika res začela izvršilni postopek in postopek zavarovanja, pri čemer se izdani sklepi izvršbe in zavarovanja glasijo na Republiko Slovenijo, pa je dejstvo, da so se postopki izvršbe oziroma zavarovanja začeli v smislu izterjave terjatve, kar pa sodi med naloge skrbništva. Republika Slovenija oziroma Finančni organ sta skrbnika terjatve in sta bila aktivno legitimirana v času podaje priglasitve terjatve v izvršilni postopek. Upnik pa je nosilec terjatve. Sodišče se tudi neutemeljeno sklicuje na 200. člen ZPIZ-2, ker ta člen ureja prispevke za poklicno zavarovanje, v konkretnem primeru pa gre za prispevke iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sodišče se tudi zmotno sklicuje na 158. člen ZPIZ-2, čeprav se pravilno člen glasi 159 ZPIZ-2, ki določa, da je pristojnost pobiranja in izterjave prispevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na strani Finančne uprave. Finančni organ je v konkretnem primeru v času pridobitve zastavne pravice v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Zakona o davčni službi bil pristojen tudi za pobiranje prispevkov upnika. Finančni organ pa v skladu z 2. točko 13. člena ZDS-1 opravlja tudi izvršbo, vendar vse navedene pravne podlage urejajo izterjavo za čas do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. V stečajnem postopku pa je upnik sam prijavil svojo terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato je potrebno upoštevati dejstvo, da biti upnik in imeti pravico vložiti predlog za izvršbo oziroma priglasitev terjatve v stečajnem postopku, ne gre enačiti z obveznostjo izterjave prispevkov. Če bi sledili takšnemu razlogovanju, bi tudi Republika Slovenija oziroma pristojni Finančni urad bil tisti, ki bi za upnika prijavil terjatev v stečajni postopek. Z uveljavitvijo Zakona o državnem odvetništvu z dne 20. 11. 2017 pa je bila sprejeta zakonska podlaga, da v postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zastopa Državno odvetništvo. V predmetni zadevi pa se odloča o upnikovi priglasitvi terjatve oziroma predlogu za izvršbo z dne 18. 10. 2016 in tako sklicevanje sodišča, da je za vložitev predloga pristojno Državno odvetništvo, ni pravilno. Za dejstvo, da se o upnikovem predlogu odloča šele sedaj, pa ne more iti v upnikovo škodo. Potrebno je tako upoštevati ureditev, ki je veljala v času podaje predloga za izvršbo, ta pa ne določa, da je za izterjavo terjatve pristojen Davčni organ RS in ne upnik. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa zavzelo stališče, da upnik v tem postopku izterjuje neplačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po izvršilnem naslovu -seznamu izvršilnih naslovov Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, Izpostava Ljubljana Bežigrad z dne 1. 9. 2005, ki v skladu s 17. členom ZIZ predstavlja izvršilni naslov. Vendar pa je ugotovilo, da upnik ni aktivno legitimiran za izterjavo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj po 3. členu ZDavP-2 pobiranje davka vključuje tudi naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja finančno upravo in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju. Ugotovilo je, da se za davek štejejo tudi prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 143. člen ZDavP-2 pa določa, da postopek davčne izvršbe začne davčni organ, torej FURS. V kolikor davčna izvršba posega na dolžnikove nepremičnine ali delež družbenika oziroma premoženjske pravice, pa sodišče opravi izvršbo na predlog Državnega odvetništva. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo še na določbo 158. člena ZPIZ-2 ter 200. člena ZPIZ-2.

7. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje in pri tem še navaja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012 z dne 14. 12. 2012, v nadaljevanju ZPIZ-2) v 33. točki 7. člena določa prispevke kot zneske, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov plačajo v korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje. V konkretnem primeru ni sporno, da upnik v tem postopku izterjuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar predstavlja obvezno zavarovanje. Nadalje ZPIZ-2 v 158. členu predpisuje, da se prispevki za obvezno zavarovanje plačujejo ZPIZ-u, v prvem odstavku 159. člena ZPIZ-2 pa je predpisano, da omenjene prispevke za obvezno zavarovanje pobira Finančna uprava. V drugem odstavku 159. člena ZPIZ-2 pa je določeno, da kadar ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka pobiranja prispevkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.

8. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/2011 z dne 28. 2. 2011, v nadaljevanju ZDavP-2) pa v drugi alineji tretjega odstavka 3. člena predpisuje, da za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek. Takšno stališče je tudi že zavzela sodna praksa¹. ZDavP-2 v 143. členu določa, da če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom, davčni organ začne davčno izvršbo. Po 208. členu ZDavP-2 pa je davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje lahko opravljena le, če davkov (prispevkov iz obveznega zavarovanja) ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, takšno izvršbo pa opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Po tretjem odstavku 208. člena ZDavP-2 pa v takšnem primeru davčni organ pošlje predlog za izvršbo Državnemu odvetništvu.

9. V konkretnem primeru upnik izterjuje neplačane obvezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi izvršilnega naslova (seznama izvršilnih naslov Ministrstva za finance, Davčna uprave RS, Davčnega organa Ljubljana z dne 1. 9. 2005). Seznam izvršilnih naslovov, na podlagi katerega se lahko opravi davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje pa po prvem odstavku 145. člena ZDavP-2 v 9. točki drugega odstavka določa, da predstavlja izvršilni naslov za znesek davka (prispevkov) in zamudnih obresti za vsako vrsto davka (prispevka) posebej. Pri tem sezname izvršilnih naslovov izdeluje davčni organ, ločeno po nosilcih terjatev (za državni proračun, za občinski proračun, za ZPIZ ter za Zavod za zdravstveno zavarovanje).

10. Pravilnik o postopku uveljavljanja in spremljanja terjatev Republike Slovenije v insolventnih postopkih (Uradni list RS, št. 15/18, v nadaljevanju Pravilnik) pa v 1. členu govori o postopku uveljavljanja terjatev Republike Slovenije v postopkih zaradi insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti, prisilnega prenehanja in likvidacije. Po drugem odstavku 1. člena Pravilnika se tako ta Pravilnik uporablja le v teh postopkih, in sicer tudi za ZPIZ in ZZZS za terjatve iz obveznega zavarovanja. Omenjeni Pravilnik, na katerega se upnik sklicuje v pritožbi, torej velja le za postopke zaradi insolventnosti, v katerih se uveljavlja in spremlja terjatev RS, ne pa tudi za izterjavo terjatve v izvršilnem postopku, ki ga opravi sodišče. V tem delu so tako pritožbeni očitki upnika neutemeljeni.

11. Po 12. členu Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17, ki je stopil v veljavo dne 20. 11. 2017) pa v postopkih insolventnosti za terjatve iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih pobira Finančna uprava Republike Slovenije, Državno odvetništvo zastopa tudi ZPIZ, razen če se temu odpove. Z dnem uveljavitve Zakona o državnem odvetništvu pa je prenehal veljati tudi Zakon o državnem pravobranilstvu², ki je v 7. členu določal pristojnosti državnih pravobranilcev za zastopanje pred sodišči.

12. Aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga za izvršbo v izvršilnem postopku po določbah ZIZ pomeni opredelitev upravičenega predlagatelja za vložitev predloga za izvršbo. Ker je bil upnikov predlog za izvršbo vložen dne 18. 10. 2016, torej v času, ko je že veljal ZDavP-2 (ta je stopil v veljavo dne 1. 1. 2011), ZDavP-2 pa v 208. členu izrecno predpisuje vložitev predloga za izvršbo na podlagi davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje s strani v času vložitve predloga za izvršbo Državnega pravobranilstva oziroma sedaj Državnega odvetništva, je sodišče prve stopnje pravilno ugovoru dolžnika ugodilo ter sklep o izvršbi z dne 23. 1. 2020 razveljavilo in upnikov predlog za izvršbo zavrnilo. Posledično je pravilno odredilo izbris zaznambe izvršbe na solastninskih deležih do 2/5 na dveh dolžnikovih nepremičninah.

13. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijanega sklepa res nepravilno sklicuje na določbo 158. člena ZPIZ-2, pri čemer je potrebno pravilno uporabiti določbo 159. člena ZPIZ-2, kakor tudi nepravilno na deveti odstavek 200. člena ZPIZ-2, saj ta velja za neplačane prispevke za poklicno zavarovanje. Kot je bilo že navedeno, pa v konkretnem primeru gre za izterjavo obveznih prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vendar ne glede na to nepravilnost, to na zaključek sodišča prve stopnje, da upnik ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo, ne vpliva.

14. Upnik zastopa stališče, da se omenjene določbe, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, veljajo le do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom in zaključuje, ker je v stečajnem postopku sam prijavil svojo terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je aktivno legitimiran tudi za vložitev predloga za izvršbo. To stališče je nepravilno, saj je upniku aktivno legitimacijo za priglasitev terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikovim premoženjem, omogočal Pravilnik v 1. členu, omenjeni Pravilnik, pa kot že poudarjeno, velja zgolj za uveljavljanje terjatve Republike Slovenije v postopkih zaradi insolventnosti. Navedenega Pravilnika tako v postopku izvršbe in zavarovanja, ki ga opravi sodišče, ni mogoče uporabiti.

15. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in zakonita, upnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Upnik v pritožbenem postopku ni uspel, zaradi česar sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ VSL II Ip 1252/2018 z dne 30. 5. 2018.
² Primerjaj 111. člen Zakona o državnem odvetništvu.

Datum zadnje spremembe:

07.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Ip 3944/2014
• VSL Sodba I Cp 674/2017
• VSL Sklep Cst 108/2020