VSL Sklep II Ip 157/2021

Jedro

Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi predstavlja javno listino tudi glede opozorila, da se bo pisanje v primeru njegovega neprevzema štelo za vročeno s potekom 15 dnevnega roka za prevzem, ne glede na to, da na obvestilu sodišču ni povzeta cela vsebina obvestila prejemniku in vsa opozorila z obvestila.

Ratio ureditve o času nastopa fikcije vročitve je v tem, da je treba enako obravnavati stranke, ki pisanje dvignejo oziroma prevzamejo, in tiste, za katere velja fikcija vročitve pisanja. Stranka, ki je pisanje dvignila na zadnji dan roka za prevzem in ji je pisanje takrat tudi vročeno (oziroma tudi njen nasprotnik), namreč ne more biti na slabšem kot stranka, ki je po lastni volji opustila prevzem pisanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor prvega dolžnika A. A. zavrže (1. točka izreka sklepa) in da prvi dolžnik sam nosi stroške pritožbenega postopka (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sklep o izvršbi prejel v poštnem nabiralniku 18. 9. 2019. Pred tem v poštnem nabiralniku ni prejel nikakršnega obvestila o pošiljki. Rok za ugovor se je tako iztekel najprej dne 26. 9. 2019, zato je njegov ugovor pravočasen. Dokazno breme glede tega je zanj prestrogo in tega negativnega dejstva ne more dokazati drugače kot s svojimi navedbami. Dolžnik v obvestilu, katerega naj bi prejel, ni bil opozorjen, da se s potekom 15 dnevnega roka za dvig pošiljke ta šteje za vročeno. Nasprotna ugotovitev sodišča je protispisna, saj je v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi navedeno le, da je bilo obvestilo dolžniku puščeno v nabiralniku ter da je bilo v njem navedeno, kje se pisanje nahaja ter rok za prevzem. Dokazno breme je zato na sodišču. Sodišče o vsebini obvestila dolžniku le sklepa iz Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku. Opozorila o posledicah neprevzema na obvestilu dolžniku ni bilo, če bi ga vsebovalo, pa je njegov ugovor bil pravočasen. Opozorilo v obvestilu, katerega naj bi dolžnik prejel, namreč ni skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP, saj bi se skladno z njim štela vročitev za opravljeno po izteku roka za prevzem in ne s potekom roka za prevzem, kot predvideva zakon. Zato opozorilo dolžniku skladno z ZPP ni bilo dano, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Do teh navedb se sodišče prve stopnje niti ni opredelilo. Ustavnoskladna razlaga določb o fikciji vročitvi je lahko le taka, da se pisanje šteje za vročeno na dan, ko je stranki dejansko puščeno v nabiralniku, saj je sklepati, da se bo le tedaj najprej seznanila s pisanjem. V tem ni zaznati nobene ovire glede pravice do učinkovitega sojenja, saj gre za nasprotno stranko le za minimalen enodnevni zamik v primerjavi s pravico stranke, da se vsaj verjetno dejansko seznani s pisanjem. Če taka razlaga ni možna, pa je določba četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ protiustavna ter naj sodišče prekine postopek in vloži zahtevo za presojo ustavnosti. Načelno pravno mnenje se ne nanaša na enako situacijo, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi rok lahko pričel teči šele po dejanskem prejemu pisanja, Ustavno sodišče pa takšne zadeve še ni vsebinsko obravnavalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Odločitev sodišča prve stopnje predstavlja ponovno (drugo) odločitev o zavrženju ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, potem ko je s sklepom z dne 20. 5. 2020 ugovor zavrglo kot prepoznega in se je prvi dolžnik zoper navedeni sklep pritožil. Višje sodišče je namreč s sklepom opr. št. II Ip 901/2020 z dne 2. 9. 2020 razveljavilo sklep z dne 20. 5. 2020 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Iz razlogov sodišča prve stopnje med drugim izhaja, da sodišče prve stopnje določbe četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne smatra za protiustavne, da je obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi sestavljeno oziroma izpolnjeno v skladu z določili Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 93/2008, v nadaljevanju Pravilnik) ter dolžnik ni uspel izpodbiti pravilnosti vročitve oziroma obvestila sodišču o vročitvi kot javne listine, da ne zadostuje posplošeno zanikanje vsebine obvestila o opravljeni vročitvi in da bil lahko navedbo, da ni prejel obvestila o prispelem pismu, dolžnik dokazoval z zaslišanjem pismonoše. Odločitev je pravilna.

6. Višje sodišče uvodoma pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, sprejetim v usklajeni sodni praksi, da je obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi javna listina, ki dokazuje resničnost dejstev, ki se v njej potrjujejo (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno je sicer prerekati vsebino javne listine, vendar pa mora biti to prerekanje skladno z usklajeno sodno prakso konkretno in ne zadostuje pavšalno zanikanje vsebine javne listine. Dolžnik je v zvezi z izpodbijanjem pravilnosti vročitve, t.j. glede domnevnega neprejema obvestila o prispelem sodnem pismu, podal že pomanjkljivo trditveno podlago, saj bi moral navesti razloge, zaradi katerih naj obvestila ne bi prejel (napaka na nabiralniku, pomota pismonoše, pogoste težave pri vročanju na naslovu ipd.), v zvezi z navedenim pa bi lahko oziroma moral tudi predlagati dokaze (na primer zaslišanje sebe, pismonoše, prič...). Ne drži, da je dokazno breme za dolžnika bilo samo po sebi prestrogo, takšno pa je ravno zato, ker gre za izpodbijanje javne listine. V sodni praksi se ni izkazalo, da stranke takega dokaznega bremena ne bi zmogle.

7. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi predstavlja javno listino tudi glede opozorila, da se bo pisanje v primeru njegovega neprevzema štelo za vročeno s potekom 15 dnevnega roka za prevzem, ne glede na to, da na obvestilu sodišču ni povzeta cela vsebina obvestila prejemniku in vsa opozorila z obvestila. O navedenem se je višje sodišče opredelilo že v sklepu II Ip 901/2020 z dne 2. 9. 2020 (8. točka obrazložitve) ter se višje sodišče na te razloge v celoti sklicuje. ZPP predvideva samo eno obvestilo naslovniku o prispelem pismu in njegovo vsebino, prav tako Pravilnik. Obvestila so tipska in ni nobenega razloga, da bi zgolj na obvestilu za konkretnega dolžnika (ki naj ga dolžnik sicer ne bi niti prejel), ne bilo pouka, da se bo pisanje štelo za vročeno.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe dolžnika, da ni bil poučen po četrtem odstavku 142. člena ZPP, ker je besedilo obvestila naslovniku o prispelem pismu glede na drugi odstavek 12. člena Pravilnika drugačno, kot je v četrtem odstavku 142. člena ZPP, in sicer se besedilo ne glasi, da je vročitev opravljena "s potekom roka", ampak "po poteku roka". Zatrjevano nasprotje je le navidezno, saj je Vrhovno sodišče RS v (obveznem) načelnem pravnem mnenju z dne 14. 1. 2015 v zvezi s prejšnjo dikcijo ZPP „po poteku roka“ podalo razlago, da pomeni ravno „s potekom roka“. ZPP-E je dikcijo „s potekom roka“ v določilo vnesel le zaradi večje jasnosti in ne zato, ker bi šlo za spremembo same ureditve.

9. Do tega zatrjevanega nasprotja se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opredeljevati, saj odločitev sodišča prve stopnje ni odločitev o prejšnji dolžnikovi pritožbi – o tej je namreč odločilo že višje sodišče. Izpodbijani sklep vsebuje vsa zahtevana odločilna dejstva o datumu vročitve sklepa o izvršbi, o pravilnosti le-te oziroma, da dolžnik pravilnosti le-te ni uspel izpodbiti in zakaj, ter o tem, da je glede na datum vročitve njegov ugovor bil vložen prepozno. Glede na navedeno nista podani ne kršitev iz 8. ne iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Višje sodišče ocenjuje, da ureditev iz četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni neskladna z Ustavo. Ureditev vročitve s fikcijo predstavlja ureditev načina uresničevanja pravice do seznanitve z odločitvami sodišča, ki je zaobsežena v 22. členu Ustave. Pri presoji zakonske ureditve, ki v skladu z drugim odstavkom 15. člena Ustave ureja le način uresničevanja človekovih pravic, je tudi Ustavno sodišče zadržano. Potreben je namreč le preizkus, ali je izpodbijana ureditev razumna. V okviru tega testa se preizkuša le, ali je imel zakonodajalec razumen razlog za izbiro ukrepov, ki opredeljujejo način uresničevanja.¹

11. V primeru, ko stranka prejme obvestilo o prispelem sodnem pismu, je v dispoziciji stranke, ali bo v roku iz obvestila to pisanje tudi dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena - nastopi fikcija vročitve, ko se šteje, da ji je bilo pisanje vročeno. Ratio ureditve o času nastopa fikcije vročitve je v tem, da je treba enako obravnavati stranke, ki pisanje dvignejo oziroma prevzamejo, in tiste, za katere velja fikcija vročitve pisanja. Stranka, ki je pisanje dvignila na zadnji dan roka za prevzem in ji je pisanje takrat tudi vročeno (oziroma tudi njen nasprotnik), namreč ne more biti na slabšem kot stranka, ki je po lastni volji opustila prevzem pisanja. Takšno ureditev višje sodišče presoja za razumno in skladno z načelom enakosti iz 14. člena Ustave. Ker zakonske ureditve ni spoznalo za protiustavno, višje sodišče ni prekinilo postopka in ni vložilo zahteve za presojo njene ustavnosti.

12. Stranka je (ob odsotnosti napak pri vročanju) na podlagi puščenega obvestila seznanjena, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), in s posledicami, če ne bo ravnala, kot je navedeno v obvestilu (nastop fikcije vročitve). Če zaradi njene neaktivnosti oziroma opustitve pravočasnega ravnanja nastopi fikcija vročitve, ne izgubi pravice do pravnega sredstva, niti se ji rok za vložitev sam po sebi ne skrajša, zato ni poseženo oziroma ni prekomerno poseženo v njeno ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. V primeru, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih stranka brez lastne krivde ni mogla pravočasno vložiti tožbe ali pravnega sredstva, bo namreč lahko vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje (tako načelno pravno mnenje VSRS z dne 14. 1. 2015, ki je v nasprotju s stališčem dolžnika v tej zadevi povsem uporabljivo, saj se nanaša ravno na fikcijo vročitve, in katerega pravnim stališčem višje sodišče v celoti sledi).

13. Po povedanem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/07.

Datum zadnje spremembe:

07.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 2400/2011
• VSL sodba II Cp 656/2013
• VDSS sklep Pdp 720/2014