<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cpg 79/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CPG.79.2021
Evidenčna številka:VSL00044966
Datum odločbe:19.03.2021
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote

Jedro

Pritožbeno sodišče je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Zato toženka zgolj s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 1.235,98 EUR s pripadki (I. točka izreka) in ji povrniti njene stroške postopka v znesku 44,00 EUR (II. točka izreka).

2. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) pravdni stranki sta 5. 4. 2019 sklenili Pogodbo o (poslovnem) sodelovanju (l. št. 13 – 15), in sicer za nedoločen čas; (2) tožnica je na podlagi te pogodbe za toženko opravila delo (priprava in postrežba pijač v poslovni enoti PE K.), katerega vtožuje na podlagi računa št. 004/2019 v znesku 1.300,00 EUR (l. št. 18) in št. 005/2019 v znesku 500,00 EUR (l. št. 16 – 17); (3) toženka je, še preden je tožnica 23. 9. 2019 vložila predloga za izvršbo, že 12. 8. 2019, nakazala tožnici 400,00 EUR nato pa 9. 10. 2019 še 180,00 EUR; (4) tudi toženka je izdala tožnici dva računa, in sicer št. 003/2019 (l. št. 20) in št. 004/2019 (l. št. 19) v skupnem znesku 1.220,00 EUR, ki pa ju je tožnica zavrnila.

3. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je toženka dolžna tožnici na podlagi 9. in 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) plačati za opravljeno delo. Pri tem je delno plačilo toženke z dne 9. 10. 2019 obračunalo ob upoštevanju 287. in 288. člena OZ. Hkrati je presodilo, da toženka obstoja svoje terjatve do tožnice po omenjenih dveh računih ni dokazala.

Pritožba in odgovor na pritožbo

4. Proti tej sodbi je toženka pravočasno vložila laično pritožbo, imenovano „ugovor“. V njej zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni navedla, pač pa je le opisovala dejansko stanje v v tej zadevi.

5. Pritožba je bila vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti spora majhne vrednosti

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV, primerjaj 495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 2. točki obrazložitve te sodbe, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

8. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

Odgovori na posamezne pritožbene očitke

9. Kot rečeno, je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Zato toženka zgolj s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, v pritožbenem postopku ne more uspeti.

10. S pritožbenimi trditvami, da (1) sta se pravdni stranki dogovorili, da toženka svoj inventar iz lokala odstrani, tožnica pa od toženke prevzame spletna medija Facebook in Instagram, in sicer vsakega po ceni 500,00 EUR ter (2) da sta se tudi ustno dogovorili, da se to plačilo pobota s tožničino plačo, ki takrat še ni bila nakazana, toženka graja ugotovljeno dejansko stanje. Zato so te pritožbene navedbe neupoštevne. Poleg tega predstavljajo tudi pritožbene novote, ki pa jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP niti v rednem postopku ne bi smelo upoštevati.

11. Na pritožbene navedbe, da je tožnica na nizkoten način izkoristila svoj položaj tako, da želi preko sodišča dvakrat zaslužiti, pritožbeno sodišče drugače, kot da sodišče odloča zgolj v okviru trditvenega in dokaznega bremena, ne more odgovoriti.

12. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je toženka tista, ki bi morala podati ustrezne trditve v zvezi s temeljem in višino svoje nasprotne terjatve. Pravilna pa je tudi ugotovitev, da tega ni storila1.

13. Glede na obrazloženo pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

14. Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

-------------------------------
1 Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi v zvezi s terjatvijo po računih št. 003/2019 in št. 004/2019, ki naj bi jo pobotala z vtoževanima računoma navedla le, da je tožnici navedena računa izstavila, ker je ta brez predhodnega dogovora prevzela spletna medija Instagram in Facebook. Toženka na vlogo tožnice (odgovor na toženkin ugovor zoper sklep o izvršbi), ki ji je bila kot prva pripravljalna vloga tožnice znova vročena v pravdnem postopku, ni odgovorila. V tej vlogi je tožnica opozorila, da računa toženke nimata nobene pravne osnove, iz njih pa ni razvidno, na kaj naj bi se storitev sploh nanašala.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 458, 458/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.06.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3ODQz