<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 59/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.59.2021
Evidenčna številka:VSL00044735
Datum odločbe:16.03.2021
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), dr. Damjan Orož (poroč.) Irena Dovnik
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - mediacija - načelo zaupnosti - razkritje zaupnih dokumentov

Jedro

Višje sodišče se ne strinja, da ni pomembna objava izrednega poročila, ker gre za podatke, ki izhajajo že iz stečajnega spisa. Četudi to drži, to ne spremeni dejstva, da so bila razkrita izhodišča, pogajalski pogoji, ki so jih stranke dale v mediacijskem postopku. Zanje ni zatrjevano, da bi stranke dale soglasje za razkritje. To tudi ni mogoče pokriti s citirano 5. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.

Kratkotrajna zamuda pri sklicu upniškega odbora je posledica dveh razlogov. Prvi razlog je nepripravljenost pritožnika, da se sestanek upniškega odbora izvede na sedežu upraviteljice ali korespondenčno. Drugi razlog za zastoj je samoizolacija zaradi bolezni, o kateri je bil upniški odbor obveščen. Podani so utemeljeni razlogi za zastoj. Upravitelj ni bistveno kršil dolžnosti upravitelja.

Izrek

Pritožba zoper 1. točko izreka se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi, zoper 2. točko izreka pa se pritožba zavrže.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: 1) zavrnilo zahtevi upnika E. d. o. o., za razrešitev upraviteljice M. B., ki jo je vložil dne 8. 10. 2020 (p. d. 3248) in 22. 10. 2020 (p. d. 3268); 2) ugotovilo, da ne obstojijo pogoji za razrešitev upraviteljice po uradni dolžnosti.

    2. Zoper sklep se je pritožil upnik E. d. o. o., ki je hkrati upnik in član upniškega odbora. Uveljavlja vse pritožbene razloge in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da obstojijo pogoji za razrešitev upraviteljice na podlagi pritožnikove zahteve, podredno, da višje sodišče po uradni dolžnosti na podlagi 119. člena ZFPPIPP samo razreši upraviteljico iz razloga po 1. točki 118. člena ZFPPIPP zaradi kršitve obveznosti upravitelja in vodenja stečajnega postopka v nasprotju z zakonodajo s področja insolventnosti, podredno, da ugotovi, da izpodbijani sklep ni v skladu z ZFPPIPP in ZPP, ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

    3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne.

    4. Pritožba zoper 1. točko ni utemeljena, zoper 2. točko ni dopustna.

    5. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je o razrešitvi upraviteljice višje sodišče v letu 2020 že dvakrat odločilo. Prvič je s sklepom Cst 32/2020 z dne 12. 2. 2020 pritožbi istega pritožnika ugodilo in sklep o zavrnitve njegove zahteve za razrešitev upraviteljice z dne 9. 12. 2019 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Enako odločitev je sprejelo drugič (sklep Cst 524/2020 z dne 16. 12. 2020). V obeh primerih je sodišče odločalo o pritožnikovih vlogah z dne 27. 9., 23. 9. 2019, 2. 10. 2019, 7. 10. 2019, 10. 10. 2019, 16. 10. 2019, 22. 10. 2019, 23. 10. 2019, 4. 11. 2019, 12. 11. 2019, 13. 11. 2019, 15. 11. 2019, 25. 11. 2019 (Cst 32/2020), in dodatno 24. 1. 2020, 24. 2. 2020, 14. 7. 2020, 31. 7. 2020, 31. 7. 2020 (Cst 524/2020).

    6. Višje sodišče v tej pritožbeni zadevi odloča o sklepu, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi pritožnikovih vlog z dne 8. 10. 2020 (p. d 3248) in 22. 10. 2020 (p. d. 3268). Ker v teh vlogah zajeto dejansko stanje predstavlja drug historično zaključen dejanski stan, je višje sodišče (lahko) odločalo o sedaj predloženi pritožbi. Zaradi povedanega poudarja, da se omejuje na tiste pritožbene razloge, ki se nanašajo na kršitve obveznosti upravitelja, ki jih je pritožnik zatrjeval v obeh pravkar citiranih vlogah. V prvi vlogi je zatrjeval kršitev 11. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah – ZMCGZ. V drugi vlogi je zatrjeval kršitev dolžne skrbnosti upraviteljice pri sklicu seje upniškega odbora. Na ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ravnanje upraviteljice v zvezi s poplačilom pritožnika kot upnika ter vprašanjem končanja tega postopka, višje sodišče ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvi odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIP). To bo predmet presoje v postopku ponovnega odločanja o pritožnikovih vlogah, citiranih v 5. točki te obrazložitve.

    O kršitvi 11. člena ZMCGZ

    7. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da objava izrednega poročila upraviteljice z dne 10. 7. 2020 (p. d. 3190) ne pomeni bistvene kršitve dolžne skrbnosti upravitelja. Pri tem se je oprlo predvsem na sodno prakso, citirano v izpodbijanem sklepu, katere bistvo je, da je razlog za razrešitev upraviteljice lahko samo tista kršitev dolžne skrbnosti, ki do take mere vpliva na hitrost postopka in uresničevanje pravic upnikov, da to opravičuje zamenjavo upravitelja. Temu je pritrdila tudi upraviteljica v odgovoru na pritožbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upraviteljica z izrednim poročilom z dne 10. 7. 2020 ni kršila določb postopka, kolikor pa bi jih, ne bi šlo za bistveno kršitev določb postopka, saj ni šlo za hujšo kršitev, ki bi zavlekla postopek. Obratno, upraviteljica je postopek kvečjemu pospešila, da je sodišče lahko nadaljevalo s presojanjem pogojev za njeno razrešitev ali iskanjem odgovora na vprašanje, ali je s tem zmanjšala stečajno maso.

    8. Višje sodišče se s sodiščem prve stopnje ne strinja, vendar kljub temu odločitve ni spremenilo. Citirana sodna praksa je bila sprejeta v zvezi s 1. točko 118. člena ZFPPIPP,1 vendar se nobena od tam citiranih odločitev ne nanaša na bistvo vprašanja v tej zadevi. Zato avtomatična uporaba nosilnega razloga za to zadevo ni mogoča.

    9. V tej zadevi gre za vprašanje odnosa med 11. členom ZMCGZ2 in prvim odstavkom 100. člena3 ter 5. točko prvega odstavka 122. člena4 ZFPPIPP. Prvi določa načelo zaupnosti postopka mediacije, drugi določa obveznost upravitelja, da poročila objavi na način, določen v 122. členu ZFPPIPP.

    10. Upraviteljica je z objavo izrednega poročila (naslov: Izredno poročilo – Poročilo o mediacijskem postopku) razkrila nekatere podatke, ki jih pokriva 11. člen ZMCGZ. Tako je na primer v izrednem poročilu v zvezi z mediacijskim postopkom glede upnika odvetniška pisarna razkrita pripravljenost tega upnika glede vračila točno določenega zneska v stečajno maso in pod katerimi pogoji je upnik to pripravljen storiti. Enako velja glede četrtega upnika. Višje sodišče se tudi ne strinja s sodiščem prve stopnje, da bi bila v takšni zadevi kršitev iz 1. točke prvega odstavka 118. člena ZFPPIPP vezana izključno na vprašanje, ali je kateri od teh upnikov predlagal razrešitev upraviteljice. Pri čemer je odvetniška pisarna takšen predlog celo vložila, pa ga je kasneje umaknila. Vsak upnik lahko zahteva razrešitev upravitelja. V sedanji fazi je težko oceniti (česar sodišče prve stopnje tudi ni storilo), kakšna je zveza med objavo vsebine mediacijskega postopka in kasneje sklenjenimi sporazumi. Pa tudi v zvezi s pritožnikom je upraviteljica v objavljenem izrednem poročilu razkrila predlog za medsebojno ureditev razmerij oziroma pritožnikov predlog v mediacijskem postopku. Višje sodišče se ne strinja z upraviteljico, da ni pomembna objava izrednega poročila, ker gre za podatke, ki izhajajo že iz stečajnega spisa. Četudi to drži, to ne spremeni dejstva, da so bila razkrita izhodišča, pogajalski pogoji, ki so jih stranke dale v mediacijskem postopku. Zanje ni zatrjevano, da bi stranke dale soglasje za razkritje. To tudi ni mogoče pokriti s citirano 5. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Za mediacijski postopek velja načelo zaupnosti. To velja tudi za mediacijski postopek, ki je izšel iz tega stečajnega postopka na podlagi določb ZFPPIPP. Višje sodišče se torej ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da do razrešitve upravitelja pride zgolj v primeru, ko upravitelj s svojim ravnanjem bistveno zavlačuje potek stečajnega postopka oziroma vpliva na poplačilo upnikov. V posameznem primeru je lahko že posamezna kršitev tako pomembna in tako huda, da je treba upravitelja razrešiti zaradi nemotenega poteka postopka, zaradi zaupanja, da postopek poteka pravilno, predvsem pa zaradi določenih mej, ki jih organ postopka ne sme preseči. Razlogi sodišča prve stopnje, da je upraviteljica z izrednim poročilom, ki je bilo javno objavljeno, celo pospešila postopek, so glede na to pritožbeno zadevo milo rečeno neutemeljeni. Po mnenju višjega sodišča bi že kršitev načela zaupnosti mediacije lahko predstavljala utemeljen razlog za razrešitev upravitelja. Vendar višje sodišče po skrbnem premisleku zaenkrat še ocenjuje, da v konkretni zadevi takšna kršitev ni podana do mere, da bi bilo treba uporabiti institut razrešitve upravitelja. Upraviteljica naj se v bodoče, če bodo vprašanja iz mediacijskega postopka ponovno pomembna v okviru rednih ali izrednih poročil, vzdrži objave podatkov, ki so zaupne narave in katerih objava ni nujno potrebna tudi po drugih določbah ZFPPIPP ali niso izpolnjene druge izjeme iz 11. člena ZMCGZ. Predvsem pa naj bo zahteva za podajo izrednega poročila iz prvega odstavka 100. člena ZFPPIPP konkretna, upoštevajoč 11. člen ZMCGZ.

    O sklicu seje upniškega odbora

    11. Višje sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da predlog za razrešitev upraviteljice z dne 22. 10. 2020 ni bil utemeljen. Sodišče prve stopnje se je v tem delu v celoti opredelilo do pravno pomembnih navedb pritožnika in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. Razlogi so popolni in pravilni, posameznih datumov pritožnik tudi ne prereka, zato višje sodišče po nepotrebnem ne povzema časovnice opravil v okviru sklica seje upniškega odbora, temveč se v tem delu sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. Predvsem tudi zato, ker ni sporno, da je do krajšega zastoja pri sklicu seje upniškega odbora vendarle prišlo.

    12. Kratkotrajna zamuda pri sklicu seje upniškega odbora je posledica dveh razlogov. Prvi razlog je nepripravljenost pritožnika, da se sestanek upniškega odbora izvede na sedežu upraviteljice (zakaj, je ustrezno pojasnjeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) ali korespondenčno. Drugi razlog za zastoj je samoizolacija zaradi bolezni, o kateri je bil upniški odbor obveščen. Sklicevanje pritožnika, da bi lahko upraviteljica organizirala sejo upniškega odbora tudi na drug način (z računalniško tehnologijo), zaradi povedanega ne more biti utemeljeno. Tudi po prepričanju višjega sodišča so podani utemeljeni razlogi za zastoj. Ni sporno, da je upniški odbor na sklicani seji opravil vse potrebno.

    13. Pritožnik se tudi v pritožbi sklicuje na razloge Višjega sodišča v Ljubljani, ki jih je zavzelo v sklepu Cst 393/2012 z dne 8. 10. 2013. Sklep je bil sprejet prav v tej stečajni zadevi. Vendar tako sodišče prve stopnje kot upraviteljica pravilno opozarjata, da je ta zadeva po dejanskem stanju tako drugačna, da terja drugačno odločitev. V citiranem sklepu je višje sodišče odločalo o vprašanju razrešitve upravitelja, ki ni sklical prve seje upniškega odbora, ker je menil, da je sklep sodišča o imenovanju upniškega odbora nezakonit, te pa ni sklical niti potem, ko ga je k temu pozvalo sodišče. V sedaj izpodbijanem sklepu nikakor ne gre za to. Gre za eno izmed sej upniškega odbora, resda prvo v novi sestavi, vendarle pa v nekajletnem stečajnem postopku. Poleg tega je v sedaj presojani zadevi ugotovljeno, da je do zastoja prišlo iz opravičljivih razlogov.

    14. Višje sodišče se je v obrazložitvi opredelilo do vseh pritožbenih argumentov, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) – uvodoma je opozorilo, kateri pritožbeni razlogi so pravno pomembni v tej pritožbeni zadevi. Enako velja za navedbe upraviteljice v odgovoru na pritožbo. Ker izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pa niso podani, je višje sodišče pritožbo v izpodbijani 1. točki izreka zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep.

    15. Višje sodišče je pritožbo zoper 2. točko zavrglo. Pritožnik izrecno vztraja pri pritožbi tudi v tem delu, čeprav mu je višje sodišče že pojasnilo, da zoper takšno odločitev pritožnik nima pritožbe.5 Upravitelj ima pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim ga je sodišče razrešilo.6 Proti sklepu, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevo upniškega odbora ali upnika za razrešitev upravitelja, ima pravico do pritožbe samo vlagatelj zahteve.7 Proti sklepu, s katerim sodišče po uradni dolžnosti ugotovi, da ni pogojev za razrešitev, torej pritožnik nima pravice do pritožbe. Višje sodišče je izrecno pritožbo v tem delu zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

    -------------------------------

    1 Upravitelj se razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan.

    2 Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.

    3 Upravitelj mora na zahtevo sodišča ali upniškega odbora predložiti svoje pisno poročilo o posamezni zadevi, ki je pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov v tem postopku (v nadaljnjem besedilu: izredno poročilo), v osmih dneh po prejemu zahteve, razen če je v zahtevi določen daljši rok za predložitev.

    4 Na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti je treba v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti poročila upravitelja ...

    5 Višje sodišče je v sklepu Cst 524/2020 že pojasnilo, da takšna odločitev ne more biti predmet odločanja pred višjim sodiščem – sodišče prve stopnje je v II. točki sklepa z dne 19. 8. 2020 ugotovilo, da ne obstojijo pogoji za razrešitev upraviteljice po uradni dolžnosti.

    6 Šesti odstavek 119. člena ZFPPIPP.

    7 Sedmi odstavek 119. člena ZFPPIPP.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 100, 100/1, 118, 118-1, 122, 122/1, 122/1-5
    Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (2008) - ZMCGZ - člen 11

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    03.06.2021

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3NzMy