VSL Sklep Cst 85/2021

Jedro

Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Obseg potrebnih stroškov mora ostati v razumnih okvirjih, saj se mora v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPP postopek opraviti brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Merilo za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, je objektivno. Obseg stroškov, ki jih mora po načelu uspeha stranki povrniti nasprotna stranka, se skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo interesov stranke. Pri tem pa se seveda ne sme zaiti v drugo skrajnost, da ne bi bila stranki odvzeta pravica do sodnega varstva in pravica do izjave v postopku.

Pritožniki pravilno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje dolžniku priznalo tako stroške za ugovor zoper predlog za začetek postopka kot tudi za sestavo vloge z dne 21. 3. 2017, čeprav je dolžnik s prvo vlogo zgolj predložil pooblastilo, z drugo vlogo pa vsebinsko ugovarjal predlogu za začetek postopka upniške prisilne poravnave. Zato bi sodišče moralo pravilno dolžniku za obe vlogi skupaj, ki po svoji vsebini predstavljata ugovor zoper predlog za začetek postopka, priznati 3000 točk po Odvetniški tarifi.

Stroški za umaknjeno vlogo niso utemeljeni.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da so upniki v 15 dneh od vročitve tega sklepa dolžni nerazdelno poravnati stroške dolžniku v višini 21.843,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Dolžnik mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa porvrniti pritožbene stroške upnikom v višini 811,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da so upniki I., d. o. o., S., d. o. o., in A. dolžni nerazdelno poravnati stroške dolžniku v višini 30.715,45 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem je predlog dolžnika zavrnilo.

2. Upniki se zoper sklep v ugodilnem delu pravočasno pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu v zvezi s 366. členom ZPP in predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa dolžniku naloži v plačilo vse stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o stroških izhaja, da je sodišče prve stopnje s pravnomočnim sklepom z dne 10. 11. 2020 v zvezi s sklepom VSL Cst 000/2020 z dne 13. 1. 2021 (med drugim) sklenilo, da se predlog upnikov za začetek prisilne poravnave nad dolžnikom zavrne. Dolžnik je pravočasno vložil predlog za izdajo sklepa o stroških (p.d. 124), zato je sodišče v skladu z določbo 154. člena in 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, upoštevajoč uspeh strank v postopku, dolžniku priznalo potrebne stroške postopka. Sodišče je pri odločanju upoštevalo Odvetniško tarifo, tarifna številka 33, pri čemer je ob upoštevanju zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen, kot vrednost storitve upoštevalo 3000 točk po OT. Sodišče je dolžniku tako priznalo naslednje priglašene stroške: sestava ugovora zoper predlog za začetek postopka po 1. točki tarifne številke 33 v višini 3000 točk, sestava vlog z dne 21. 3. 2017, 27. 3. 2017, 4. 4. 2017, 5. 4. 2017, 6. 4. 2017, 3. 5. 2017, 4. 8. 2017, 19. 9. 2017, 30. 7. 2020, 8. 9. 2020, 12. 12. 2018, 29. 10. 2019, 24. 3. 2020 in 8. 10. 2020 po 1. točki tarifne številke 33 v višini 14 x 1500 točk, sestava odgovora na pritožbo z dne 1. 6. 2017, 1. 12. 2017, 5. 11. 2020, po 5. točki tarifne številke 33 v višini 3 x 3750 točk, sestava pritožbe z dne 20. 10. 2020 po 5. točki tarifne številke 33 v višini 3750 točk, dopolnitev pritožbe z dne 28. 10. 2020 po 2. točki tarifne številke 33 v višini 750 točk, udeležba na naroku z dne 23. 9. 2020 po 4. točki tarifne številke 33 v višini 1500 točk, urnino po prvem odstavku 6. člena v višini 50 točk, odsotnost iz pisarne po 4. točki 6. člena v višini 100 točk, skupaj torej 41400 točk, povišano za materialne stroške v skladu z 11. členom OT v višini 2 % do 1000 točk (20 točk) ter 1 % od presežka 40400 točk (404 točk), skupaj 41824 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 25.094,40 EUR. Sodišče prve stopnje je dolžniku priznalo tudi potne stroške udeležbe pooblaščenca na naroku v znesku 60,00 EUR ter potne stroške udeležbe zakonitih zastopnikov na naroku v znesku 22,20 EUR. Sodišče je dolžniku tako skupno priznalo 25.176,60 EUR, povečano za 22 % DDV (5.538,85 EUR) pa 30.715,45 EUR.

5. Pritožniki navajajo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo 155. člena ZPP, ki določa, da sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Prav tako naj ne bi pravilno upoštevalo 156. člena ZPP, kjer je določeno, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali naključju, ki se je njej primerilo. Podana naj bi bila tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni obrazloženo, zakaj so bile v sklepu citirane vloge v predmetnem postopku potrebne. Po mnenju pritožnikov niso bili potrebni stroški ugovora zoper predlog za začetek postopka, vloge dolžnika z dne 21. 3. 2017, 27. 3. 2017, 4. 4. 2017, 5. 4. 2017 in 6. 4. 2017, 4. 8. 2017, 19. 9. 2017, 12. 12. 2018, 29. 10. 2019, 24. 3. 2020, 30. 7. 2020, 8. 9. 2020 in 8. 10. 2020. Prav tako naj ne bi bili potrebni stroški glede odgovorov na pritožbo dolžnika z dne 1. 6. 2017, 1. 12. 2017 in 5. 11. 2020. Nepotrebna naj bi bila pritožba dolžnika z dne 20. 10. 2020 in dopolnitev pritožbe dolžnika z dne 28. 5. 2020. Prav tako naj dolžnik ne bi bil upravičen do povrnitve potnih stroškov udeležencev zakonitih zastopnikov na naroku 23. 9. 2020 v višini 22,20 EUR.

6. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Obseg potrebnih stroškov mora ostati v razumnih okvirjih, saj se mora v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPP postopek opraviti brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Merilo za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, je objektivno. Obseg stroškov, ki jih mora po načelu uspeha stranki povrniti nasprotna stranka, se skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo interesov stranke. Pri tem pa se seveda ne sme zaiti v drugo skrajnost, da ne bi bila stranki odvzeta pravica do sodnega varstva in pravica do izjave v postopku.

7. Pritožniki pravilno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje dolžniku priznalo tako stroške za ugovor zoper predlog za začetek postopka kot tudi za sestavo vloge z dne 21. 3. 2017, čeprav je dolžnik s prvo vlogo zgolj predložil pooblastilo, z drugo vlogo pa vsebinsko ugovarjal predlogu za začetek postopka upniške prisilne poravnave. Zato bi sodišče moralo pravilno dolžniku za obe vlogi skupaj, ki po svoji vsebini predstavljata ugovor zoper predlog za začetek postopka, priznati 3000 točk po Odvetniški tarifi. K tej (vsebinsko prvi) vlogi spada tudi dopolnitev vloge dolžnika z dne 21. 3. 2017, ki jo je dolžnik tudi sam naslovil kot „dopolnitev druge vloge dolžnika“. Zato dolžniku stroški za to vlogo ne gredo, saj med temi tremi vlogami dolžnika ni bilo praktično nobenega pravnega dejanja upnika niti sodišča (zgolj popravek sklepa p.d. 2 na p.d. 4).

8. Prav imajo pritožniki tudi, da bi sodišče moralo dolžniku za vloge z dne 4. 4. 2017, 5. 4. 2017 in 6. 4. 2017 priznati le eno nagrado in ne treh, saj dolžniku ne bi bilo treba v treh zaporednih dneh zaporedoma vložiti treh vlog, ampak bi lahko vse svoje trditve strnil v eno vlogo in v njej združil vse svoje navedbe, saj se vmes ni zgodilo nič procesno novega, do česar bi se imel dolžnik pravico izjasniti v postopku. Glede na navedeno je treba tudi omenjene tri vloge šteti kot eno vlogo, za katero se dolžniku prizna zgolj 1500 točk po Odvetniški tarifi.

9. Prav tako pritožniki pravilno opozarjajo glede vloge dolžnika z dne 24. 3. 2020, da jo je dolžnik z dne 30. 3. 2020 umaknil. Stroški za umaknjeno vlogo niso utemeljeni.

10. Prav imajo pritožniki tudi glede stroškov za pritožbo dolžnika z dne 20. 10. 2020, ki je bila zavržena. Stroški za to pritožbo dolžniku ne gredo.

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom tudi glede dopolnitve pritožbe dolžnika z dne 28. 10. 2020. Dolžnik je imel možnost vse navedbe podati v pritožbi. Ker dolžnik te možnosti ni izkoristil in je pritožbo pravzaprav oddal v dveh delih, pri dopolnitvi pritožbe ne gre za strošek, ki bi ga morali trpeti upniki.

12. V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena. Dolžnik je upravičeno priglasil stroške za vse preostale vloge, saj je bodisi dolžnik vložil prvo vlogo v ponovljenem postopku (vloga z dne 4. 8. 2017), bodisi odgovoril na navedbe v vlogah upnikov, ki so mu bile vročene v izjasnitev (vloge z dne 19. 9. 2017, 29. 10. 2019, 30. 7. 2020, 8. 9. 2020, 8. 10. 2020). Ne gre za vloge, ki bi bile vsebinsko prazne in o katerih bi dolžnik le ponavljal, kar je bilo že povedano, kot trdijo pritožniki. Stranki mora biti namreč vedno omogočeno, da pojasnjuje svoje nejasne navedbe, podaja svoja pravna naziranja in oceno rezultata dokaznega postopka. Po prepričanju pritožbenega sodišča so navedene vloge prav takšne narave, zato je dolžnik upravičen do stroškov za njihovo povrnitev. Isto velja glede vloge dolžnika z dne 12. 12. 2018, saj pritožniki neutemeljeno navajajo, da v tej vlogi dolžnik zgolj predlaga nadaljevanje prekinjenega postopka, čeprav se za to še niso stekli pogoji, pač pa gre za vsebinsko vlogo, v kateri dolžnik dodatno pojasnjuje svoja pravna naziranja in dejansko videnje zadeve. Če se vsebine vloge ne upošteva v času prekinitve, pa se naziranja stranke presojajo, ko se postopek nadaljuje.

13. Prav tako ne drži, da odgovori na pritožbo z dne 1. 6. 2017, 1. 12. 2017 in 5. 11. 2020 niso doprinesli nič novega k razjasnitvi zadeve. Iz njihove vsebine je razvidno, da so pripomogli k hitrejši odločitvi v zadevi in so bili glede na vloženo pritožbo upnikov stroški zanje potrebni.

14. Prav tako so bili potrebni potni stroški zaradi udeležbe zakonitih zastopnikov na naroku dne 23. 9. 2020 v višini 22,20 EUR, saj gre zakonitim zastopnikom priznati pravico, da se izjavijo o dejstvih, ki jih je bilo treba ugotoviti na naroku (člen 86/I ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dolžniku za sestavo vlog priznalo 12000 točk po Odvetniški tarifi preveč. Namesto 41400 točk gre torej dolžniku 29400 točk, povišano za materialne stroške v skladu z 11. členom v višini 2 % do 1000 točk (20 točk) ter 1 % od presežka 28400 točk (284 točk), kar znaša 29704 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR pa pride 17.822,40 EUR. Ob upoštevanju potnih stroškov gre dolžniku 17.904,60 EUR, povečano za 22 % DDV (3.939,01 EUR) pa pride skupaj 21.843,61 EUR.

16. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti, kot izhaja iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

17. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Glede na načelo uspeha je pritožnik upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, ki jih je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika, ki je v spisu, v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo, glede na vrednost, s katero je uspel v pritožbenem postopku. Pritožniku je priznalo stroške za sestavo pritožbe 875 točk, povečano za 10 % za zastopanje več strank po 7. členu Odvetniške tarife, pavšalni znesek 2 % za materialne stroške v skladu z 11. členom (17,5 točk), povečano za 22 % DDV ter stroške za sodne takse. Tako odmerjeni stroški znašajo 811,62 EUR. V primeru plačilne zamude je pritožnik upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

Datum zadnje spremembe:

03.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 613/2017
• VDSS Sklep Pdp 330/2018
• Sklep VIII DoR 83/2013