VSL Sklep II Cp 186/2021

Jedro

Dokazni predlogi z raznimi poizvedbami so neutemeljeni tudi zato, ker pritožba (niti ugovor) ne zatrjuje, da bi te dokumente toženec poprej sam neuspešno skušal pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP); primarno je namreč dolžnost stranke, da predloži dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zaradi motenja posesti kurilnice v stanovanjski hiši, ki je v solasti pravdnih strank, ki naj bi jo toženec zastavil z odsluženimi lesenimi vrati; motil naj bi tudi tožničino posest dvorišča, in sicer s postavitvijo ograje.

2. Skupaj s tožbo je vložila tudi predlog za zavarovanje z začasno odredbo, ki mu je sodišče prve stopnje deloma ugodilo s sklepom z dne 22. 10. 2020, s katerim je tožnico pooblastilo, da na stroške toženca odstrani ovire, ki ji branijo vstop v kurilnico.

3. Toženec je zoper sklep vložil ugovor, ki pa ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, saj je ugotovilo, da ugovorni razlogi niso podani, tožnica pa je uspela z zadostno stopnjo zanesljivosti (verjetnosti) dokazati tako verjetnost obstoja terjatve, kot tudi nevarnost v smislu drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.¹

4. Zoper sklep se pritožuje toženec (v uvodu vloge je navedeno, da vlaga »ugovor«). V pritožbi navaja, da sta s tožnico leta 1988 sklenila sporazum, da ima tožnica klet in drvarnico v uporabi dve leti, nato jo mora izročiti tožencu, kar je tožnica tudi storila. Tožnica živi na V., že pred tremi leti ji je bila izklopljena elektrika in voda in zato nima posesti sporne nepremičnine. Toženec je že 7. 10. 2019 dal ključavnico na vrata kurilnice, zato bi tožnica že v letu 2019 vložila tožbo, če bi res potrebovala kurilnico.

5. Tožnica je na pritožbo odgovorila, opozarja, da gre za golo ponavljanje ugovornih navedb, medtem ko so trditve o sporazumu nedovoljena pritožbena novota, in predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe toženca o sporazumu iz leta 1988 nedovoljena pritožbena novota, kot je pravilno opozorila tožnica v odgovoru na pritožbo, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen Zakona o pravdnem postopku² v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Vsi preostali pritožbeni razlogi so dobeseden prepis³ ugovora. Do teh toženčevih razlogov se je opredelilo že sodišče prve stopnje, zato bi se morala pritožba vsebinsko opredeliti do razlogov prvostopenjske odločbe. Če naj pritožba zadosti standardu vsebinsko obrazložene pritožbe, mora vzpostaviti vsebinsko polemiko z razlogi izpodbijane odločbe, torej se mora z logičnimi in pravnimi argumenti kritično opredeliti do argumentov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje.

9. Da tožnica živi na V., je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vendar je pojasnilo, da tudi izselitev iz stanovanjske hiše še ne pomeni sama po sebi izgube posesti (3. in 4. stran sklepa); pritožnik se vsebinsko do teh argumentov ne opredeli, zato jim lahko sodišče druge stopnje zgolj pritrdi.

10. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do trditev toženca, da je že leta 2019 zamenjal ključavnico na vratih kurilnice, saj je ugotovilo, da je tožnica toženčevo ključavnico odstranila in imela posest vse do 18. 7. 2020 (4. stran sklepa). Tudi teh pravilnih ugotovitev pritožba z mehaničnim prepisom ugovornih navedb, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo, ne more izpodbiti. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, zakaj ni izvedlo nekaterih predlaganih dokazov (z ogledom in raznimi poizvedbami; ker je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, predlagani dokazi ne bi v ničemer pripomogli k razjasnitvi zadeve; določena dejstva je sodišče po prejemu odgovora na ugovor ugotovilo kot nesporna) in tudi do teh razlogov se pritožba vsebinsko ne opredeljuje, temveč le ponavlja (prepiše) dokazne predloge iz ugovora. Ob odsotnosti vsakega argumentiranega izpodbijanja lahko pritožbeno sodišče le ugotovi, da je sodišče prve stopnje navedlo ustrezne razloge za zavrnitev dokazov. Dodati pa velja, da so dokazni predlogi z raznimi poizvedbami neutemeljeni tudi zato, ker pritožba (niti ugovor) ne zatrjuje, da bi te dokumente toženec poprej sam neuspešno skušal pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP); primarno je namreč dolžnost stranke, da predloži dokaze.

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da tožnica kurilnice ne potrebuje, ker nima posesti (kar je zopet zgolj ponavljanje že v ugovoru zatrjevanega), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica s stopnjo verjetnosti izkazala obstoj posesti kurilnice in da je kurilnica prostor, ki mora biti vedno dostopen (tudi iz razlogov požarne varnosti, kar je sodišče zapisalo v sklepu o izdaji začasne odredbe in česar toženec konkretizirano ne prereka). Pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da so pritožbene (ki so hkrati ugovorne) navedbe toženca tudi protislovne: po eni strani zatrjuje, da tožnica nima posesti (od kdaj točno, ne pove; omenja se letnica 2014), hkrati pa priznava, da je leta 2019 zamenjal ključavnico, leta 2020 pa še zastavil vrata v kurilnico s starimi hrastovimi vrati, ki jih je za še dodatno utrditev zabil z desko in železnim drogom (kar deloma prizna toženec v pritožbi, razvidno pa je tudi iz fotografij v spisu). Vsa ta ravnanja terjajo nemajhen napor, hkrati pa zanje ni videti nobenega razumnega smisla – razen onemogočitve dostopa do kurilnice oziroma nagajanja tožnici. Ni jasno, zakaj bi se toženec loteval takih (nepotrebnih, nesmiselnih, težavnih) del, če naj bi tožnica v sporni hiši ne bivala in je ne bi posedovala; edina možna razlaga za njegovo ravnanje je, da je hotel tožnici ovirati oziroma onemogočiti posest, kar pa postavlja na laž njegove trditve, da tožnica posesti že dalj časa nima več.

12. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni. Ker tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker bo šele s končno odločbo v pravdnem postopku jasno, katera stranka je v postopku uspela, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZIZ.
² Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
³ Vključno s pravopisnimi in slovničnimi napakami ter lapsusom v petem odstavku (»Tožeča stranka ima informacijo ...« Verjetno prav: »Tožena stranka ...«).

Datum zadnje spremembe:

24.05.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 511/2023
• VSL Sklep V Cpg 1094/2017
• VSC Sklep Cp 371/2020