VSL Sklep Cst 82/2021

Jedro

Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnica se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzvala, s sodnim pisanjem pa je bila seznanjena z vložitvijo v predalčnik. Prepozno vložena pritožba je zato posledica pritožničine napačne razlage zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognila, če bi na pošti dvignila pisanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnice zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 20.01.2020.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov v spisu (konkretno: vročilnice, pripete k sklepu z dne 11.12.2019; PD 26), je razvidno, da je vročevalec poskušal dolžnici sklep St ... z dne 11.12.2019 vročiti 16.12.2019 (pošiljka RV 001467899 SI). Ker ga ni mogel izročiti nikomur, je v hišnem predalčniku pustil obvestilo o pošiljki. Dolžnica je bila po podatkih spisa o prispelem pismu torej obveščena (in je bilo zahtevi iz 3. odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno). Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnica v tem postopku tega niti ni poskušala (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejela).

5. Če naslovnik pisanja, o katerem je bil obveščen, ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, po preteku tega roka pa vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (4. odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Neuspešen poskus osebne vročitve vzpostavi časovno podaljšano vročanje, ki se zaključi po poteku roka za dvig, ki bi ga moral opraviti naslovnik, torej najkasneje ob koncu 15. dne (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 217/2017). Takrat nastopi fikcija, da je bila vročitev opravljena. Po poteku roka za dvig sodne pošiljke pa sledi dejanje vročevalca (pusti pisanje v dolžnikovem predalčniku).

6. Glede na navedeno določilo je rok, v katerem bi dolžnica lahko pisanje prevzela na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 17.12.2019, in se je iztekel 31.12.2019, ko se je v skladu s citiranim zakonskim določilom pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno. 15-dnevni pritožbeni rok je začel teči 1.1.2020 in se je iztekel 15.1.2020, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.

7. Čeprav drži pritožbena navedba, da pritožba ni bila vložena 20.1.2020, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu, pač pa poslana priporočeno po pošti 17.1.2020, to na pravilnost ugotovitve, da je bila vložena prepozno, ne vpliva. Določba 4. odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnica se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzvala, s sodnim pisanjem pa je bila seznanjena z vložitvijo v predalčnik. Prepozno vložena pritožba je zato posledica pritožničine napačne razlage zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognila, če bi na pošti dvignila pisanje. Sodno pisanje pritožnici ni bilo vročeno 3.1.2020, kot to trdi v pritožbi, pač pa s fikcijo vročitve 31.12.2019, kot je bilo to pojasnjeno zgoraj.

8. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

19.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 357/2020
• VSL sklep II Ip 1087/2016
• Sklep VIII Ips 236/2009