VSL Sodba I Cp 136/2021

Jedro

Sodišče prve stopnje tudi ni odločilo mimo zahtevka, kot zmotno trdi pritožba. Sklep o izvršbi z dne 4. 7. 2019 je bil razveljavljen (v celoti) s sklepom z dne 18. 10. 2019, postopek pa se je nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sodišče je zato po pravnomočnosti tega sklepa začelo z obravnavanjem glavne stvari (drugi odstavek 436. člena ZPP) in odločilo o zahtevku in stroških.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema te sodbe plačati 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu naložilo plačilo 124,92 EUR (s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti vsake posamezne mesečne obveznosti v višini 10,41 EUR do plačila) iz naslova komunalnih storitev (oskrbe vodarine in storitve, povezane z nepretočnimi greznicami v času od 31. 1. 2018 do 31. 12. 2018). Nadalje mu je naložilo tudi plačilo stroškov izvršilnega postopka v višini 44,00 EUR in 308,00 EUR pravdnih stroškov. V primeru zamude s plačilom, vse s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se je pravočasno iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku pritožil toženec in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico za tožečo stranko. Kot bistveno navaja, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede temelja in višine terjatve, sodišče pa je zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici navedenega pa nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP), vendar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavanem primeru so glede temelja zahtevka bistvene ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje:

- da tožeča stranka v Občini izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na podlagi drugega odstavka 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo in storitve povezane z nepretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami (v nadaljevanju MKČN) na podlagi 4. člena Odloka o odvajanju in čiščenju, pri čemer oba odloka določata, da so storitve oskrbe s pitno vodo in storitve povezane z nepretočnimi greznicami in MKČN obvezne za lastnike vsake stavbe, ki leži na območju občine, uporaba storitev javne službe pa je za uporabnike obvezna;

- da je toženec na podlagi dedovanja postal lastnik nepremičnine na naslovu Ulica 44, na kateri je vgrajena merilna naprava ..., št. ..., premera DN20 mm, ki ni odklopljena z omrežja, z lastništvom nepremičnine pa so povezne obveznosti plačevanje komunalnih storitev (storitve oskrbe vodarine in storitve, povezane z nepretočnimi greznicami) in sicer na podlagi prvega odstavka 37. in 38. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo in prvim odstavkom 47. in 48. člena Odloka o odvajanju in čiščenju in ne na podlagi izdanega oziroma prejeta računa ali opomina.

7. Tožeča stranka je višino vtoževane terjatve razumljivo opredelila v dopolnitvi tožbe, zato na podlagi teh navedb narejenega zaključka sodišča prve stopnje v točkah 17 do 19 obrazložitve izpodbijane sodbe ne more omajati pavšalna pritožbena trditev toženca, da se višine terjatve ne da preveriti. Sodišče prve stopnje v točki 16 obrazložitve povzame tudi vsebino vtoževanih računov, ki jih je tožeča stranka specificirala v dopolnitvi tožbe in ne gre za nedopustno povzemanje podatkov iz dokaznih listi, kot to neutemeljeno trdi toženec v pritožbi.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, svojo odločitev pa jasno in skrbno obrazložilo. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kršitve 10. točke 339. člena ZPP, ker je sodbo izdalo brez glavne obravnave. Toženec sodišču prve stopnje ni podal zahteve za opravo glavne obravnave, glede na obrazloženo pa tudi drugih razlogov za izvedbo naroka ni bilo.

9. Sodišče prve stopnje tudi ni odločilo mimo zahtevka, kot zmotno trdi pritožba. Sklep o izvršbi VL 58713/2019 z dne 4. 7. 2019 je bil razveljavljen (v celoti) s sklepom z dne 18. 10. 2019, postopek pa se je nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sodišče je zato po pravnomočnosti tega sklepa začelo z obravnavanjem glavne stvari (drugi odstavek 436. člena ZPP) in odločilo o zahtevku in stroških.

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo toženca zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo po sodnici posameznici (peti odstavek 458. člena ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora povrniti priglašene stroške za sestavo odgovora na pritožbo 250 točk (1. točka tarifne številke 21 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT²), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) in 22 % DDVja na odvetniško storitev in izdatke. Priznane stroške mora tožnik plačati v 8. dneh (drugi odstavek 433. člena ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika)³.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/15 s kasnejšimi spremembami.
³ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.

Datum zadnje spremembe:

19.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba I Cp 78/2018
• VSC Sodba Cp 440/2022
• VSK Sklep I Cp 481/2018