VSL Sklep I Cp 204/2021

Jedro

Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine. Gre torej za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino. Ni pa ta ukrep namenjen reševanju že nastalih sporov med sodediči. Če je torej pritožnikova sodedinja doslej res samovoljno upravljala in razpolagala z zapuščino, ima pritožnik na voljo ustrezne stvarnopravne in obligacijske zahtevke, ne more pa z začasno odredbo doseči sanacije že izvršenih nedopustnih posegov v zapuščino, niti zahtevane vzpostavitve njenega stanja, kakršno je bilo v času zapustnikove smrti. Sodišče prve stopnje je potemtakem pritožniku materialnopravno pravilno odreklo predlagano začasno pravno varstvo.

Izrek

I. Pritožba in ugovor se zavrneta ter se v izpodbijanem delu (točka II.2. in tretja alineja točke II.1.) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedinja A. A. krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dediču B. B. začasno, do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, in pod pretnjo denarne kazni prepovedalo, da brez soglasja oddaja v najem prostore stanovanjske stavbe na Ulica 1 oziroma v njej naseljuje osebe, ki tam niso upravičene prebivati. Tudi njegovi sodedinji A. A. je na enak način prepovedalo odtujitev in obremenitev zapustnikovega solastniškega deleža do 1/3 na nepremičninah v k. o. X (parc. št. 239 in 240) ter vse posege na navedenih nepremičninah, zlasti tiste, ki bi poslabšali njihovo vrednost. Za primer kršitve te prepovedi ji je zagrozilo z denarno kaznijo v višini 1.500,00 EUR. Predlagano vrnitev nepremičnin v prvotno stanje (ponovno odprtje prehoda okoli stanovanjske stavbe, povrnitev travnika v prvotno stanje, odstranitev balkona, postavitev odstranjene ograje) je zavrnilo.

2. Dedič B. B. (v nadaljevanju: pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil ugovor in posebej še pritožbo. V obeh pravnih sredstvih se sklicuje na zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Z ugovorom izpodbija odločitev o delni zavrnitvi njegovega predloga, s pritožbo pa odločitev o višini zagrožene kazni za sodedinjo. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa. Navaja, da je v svojih dosedanjih vlogah v postopku že opisal vse posege sodedinje, s katerimi ta zmanjšuje funkcionalnost zemljišča za preostale sodediče, zato vztraja pri predlagani vrnitvi nepremičnin v prejšnje stanje. Prav tako je pritožnik že pojasnil, da sodedinja za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev in da namerava prodati stanovanje, ki spada v zapuščino, kljub zaznambi prepovedi v zemljiški knjigi. Namen začasne odredbe bo zato dosežen le z ustrezno visoko zagroženo denarno kaznijo. Ta naj znaša vsaj 87.000,00 EUR, kar je polovica prodajne cene nepremičnine, navedene v spletnem oglasu.

3. Dedinja A. A. v odgovoru na ugovor in pritožbo predlaga njuno zavrnitev. Poudarja, da pritožniku ne onemogoča prehoda okoli stanovanjske stavbe, niti dostopa na teraso, medtem ko bi ji predlagana vrnitev nepremičnine v prvotno stanje povzročila nastanek večje škode. Sodišče je po njenem ugovoru že delno razveljavilo izdano začasno odredbo. Sicer pa pritožnik doslej tako visoke denarne kazni, ki za povrh presega zakonsko mejo, ni predlagal.

4. Sodišče prve stopnje je pritožniku v sklepu I D 1011/2018 z dne 4. 12. 2020 pravilno pojasnilo, da zoper delno zavrnitev svojega predloga za zavarovanje nima ugovora, temveč „zgolj“ pritožbo. Ker je tudi sicer pritožnikov ugovor po vsebini pritožba, je o njem odločilo sodišče druge stopnje (35. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)). Pritožbeni preizkus je pokazal, da pritožba in ugovor nista utemeljena.

5. Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine. Gre torej za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino. Ni pa ta ukrep namenjen reševanju že nastalih sporov med sodediči. Če je torej pritožnikova sodedinja doslej res samovoljno upravljala in razpolagala z zapuščino, ima pritožnik na voljo ustrezne stvarnopravne in obligacijske zahtevke, ne more pa z začasno odredbo doseči sanacije že izvršenih nedopustnih posegov v zapuščino, niti zahtevane vzpostavitve njenega stanja, kakršno je bilo v času zapustnikove smrti. Sodišče prve stopnje je potemtakem pritožniku materialnopravno pravilno odreklo predlagano začasno pravno varstvo.

6. Neutemeljeno je tudi pritožbeno nasprotovanje višini denarne kazni, s katero je sodišče pritožnikovi sodedinji zagrozilo za primer kršitve odrejene prepovedi posegov na spornih nepremičninah. Odmerjena denarna kazen je po presoji pritožbenega sodišča primerna glede na pomen odrejene prepovedi in vse ostale okoliščine obravnavanega primera. Če pritožnikova sodedinja prepovedi ne bo upoštevala, bo sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo z izrekanjem denarnih kazni, vse dokler njihov seštevek ne bo dosegel 100.000,00 EUR (drugi odstavek 273. člena v zvezi s tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom 226. člena ZIZ). K temu je treba dodati, da je bila prvotna prepoved odtujitve in obremenitve zapustnikovega solastniškega deleža na navedenih nepremičninah po ugovoru sodedinje že razveljavljena, zato v pritožbi ponujena primerjava s prodajno ponudbo za te nepremičnine ni sprejemljiva.

7. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Dejanskih ali materialnopravnih razlogov za predlagano spremembo izpodbijanega dela sklepa ni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Sodedinja ni upravičena do priglašenih stroškov za odgovor na pritožbo in ugovor. Ti stroški namreč delijo usodo ostalih stroškov zapuščinskega postopka, kjer velja pravilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).

Datum zadnje spremembe:

17.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1239/99
• VSL sklep II Cp 2071/2000
• VSL sklep I Cp 2843/2013